Evropska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena leta 1990. Združuje akademike iz celotnega sveta. Sedež Akademije se nahaja v Salzburgu. Ustanovitelja sta bila Evropska zveza ter Republika Avstrija, neposredni ustanovitelji pa so bili srčni kirurg Felix Unger, dunajski nadškof in kardinal Franz König ter politolog in filozof Nikolaus Lobkowicz.
Člane imenuje odbor, izvoljen s strani Senata Akademije na podlagi znanstvenih ali drugih dosežkov. Članstvo je priznanje in spoštovanje znanstvenega dela. Vsak član je sprejet s posebnim ritualom, ki poteka v latinščini.
Akademija ima letni zbor v marcu mesecu. Letos je bilo to 6. in 7. marca. Začetek zbora in slovesnosti je predstavljal simpozij Nove smeri v naravnih znanostih: kompleksnost, algoritmi ter stroji, ki smo jih sposobni naučiti misliti. Uvodni govornik je bil predsednik Akademije, profesor Felix Unger. On je bil tisti, ki je v Evropi prvi vsadil umetno srce (1986). Stavek v njegovem govoru je zaslužil posebno pozornost. Dejal je: » 16. maja lansko leto sem v Podgorici, na znanstvenem simpoziju, ki ga je organizirala Akademija, dejal: »največji problem oz. grožnja našemu svetu ni nič drugega kot virus««.
Stavek, ki je v tem trenutku nepotreben komentarja, morda v smislu, da so na svetu le še institucije (in ljudje v njih), ki vidijo dlje.
Prof. dr. Boštjan Marko Turk je bil sprejet v članstvo Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti s sedežem v Parizu, o čemer priča uradna listina. Svečana promocija je v tem trenutku še zadržana zaradi epidemije.
Prof. dr. Boštjan Marko Turk je bil sprejet v članstvo Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti s sedežem v Parizu, o čemer priča uradna listina. Svečana promocija je v tem trenutku še zadržana zaradi epidemije.
Evropska akademije znanosti, umetnosti in književnosti v Parizu je bila ustanovljena leta 1980. Zamisel o tem dolgujemo dr. Nicole Lemaire.
Bila je odposlanka predsednika francoskega senata, Alaina Poherja. Ta jo je napotil v Moskvo na mednarodni forum v Kremlju. Tam se ji je porodila ambiciozna zamisel o ustanovitvi evropske akademije, ki bi združevala najuglednejše ustvarjalce z vzhoda in zahoda celine: znanstvenike, pisatelje in umetnike.
Po vrnitvi v Pariz je idejo predstavila predsedniku Senata, ki jo je z velikim zanimanjem odobril. Formalno je bila Akademija ustanovljena 5. maja 1980. Od ustanovitve najprej intenzivno sodeluje z Unescom.
Akademijo sestavljajo znanstveniki, pisatelji in umetniki, katerih delo ima najširšo odmevnost. Vsi so pazljivo izbrani ter razvrščeni med redne in dopisne člane. Vsak redni član mora biti bodisi Nobelov nagrajenec bodisi član ene od evropskih (nacionalnih) akademij. Akademija znanosti, umetnosti in književnosti danes v svojih vrstah šteje 70 Nobelovcev ter mnoge predsednike, podpredsednike ali tajnike (s trajnim mandatom) evropskih oziroma nacionalnih akademij.
