Petega marca 2020 je bil v Bruslju prav tako dan, »ki se bo v zavest ljudi vpisal po sramoti«. Tedaj je nastopila Greta Thunberg. Predstavljala je – kot običajno – svojo mantro o pretiranem ogrevanju. Sprejelo jo je vodstvo komisije in Evropski parlament. Bil je to glavni dogodek v prestolnici birokracije: kot takega so ga prenesli tudi mediji.
Podnebna Greta je dejala tole: »Zakon je premalo ambiciozen. Mi ne potrebujemo zakonov za leto 2030 ali 2050, mi potrebujemo zakon zdaj, za 2020 in za vsako prihodnje leto, ki sledi. Sami ste razglasili izredne podnebne razmere in ugotovili, da je ogrožen naš obstoj. Zdaj morate dokazati, da mislite resno.
Zato ne bomo zadovoljni z ničimer manj kot z načrtom, ki bo temeljil na znanosti«. 4. in 5. marca so se najpomembnejši organi evropske oblasti ukvarjali s čenčanjem o sprejemanju nekih zakonov, pač zato, ker so šli prej na limanice in so sprejeli sklep o »izrednih podnebnih razmerah«, ki da vladajo v svetu in Evropi. In se obvezali, da bodo ogljično nevtralni. Potem so opravili še povorko po mestu: sodelovalo je do 8000 ljudi, brez zaščitnih ukrepov.
Medtem je po svetu in Evropi veliko hujša pošast začela svoj smrtni ples. 5. marca so na Slovaškem zaprli vse javne ustanove. Istega dne zvečer smo imeli v Sloveniji pet obolelih za koronavirusom. Tisoči okuženih so – ob popolni odsotnosti ukrepov – prenašali virus bolezni covid-19 naslednjim tisočim in ti spet naprej, v reju smrti, kakršnemu Evropa po letu 1945 še ni bila priča. Ko te vrstice pišemo, mediji poročajo, da je celotna Italija tik pred kolapsom (zaprli bodo trgovine, bencinske črpalke in drugo), da je pred zlomom Španija.
Francija v smrtni ples šele vstopa (število okuženih eksponentno raste: 25. 3. je znašalo 20.000): tam utegne biti bera, ki jo bo poterjal birič, ki razmejuje med božjo in človeško postavo, največja. Premnogi prebivalci muslimanske orientacije, ki evropskih zakonov (in jezika francoske republike) ne razumejo najbolje, bodo namreč ukrepe karantene (socialno distanciranje) razumeli kot napad na versko identiteto.
To se že dogaja, le mediji o tem molčijo. Vzporedno se bo razvila gospodarska kriza nepredvidljivih razsežnosti. OECD, točneje njegov predsednik Gurria je 2. marca opozarjal, da bo celotna svetovna rast pristala na 2,4 %. Nekaj dni nazaj je Umar za Slovenijo izdal opozorilo o 6–8 % padcu rasti. V najbolj prizadetih državah bo še huje.
»Evropa je postala žarišče pandemije covida-19«. To se je pripetilo, ne da bi Bruselj sprejel en sam učinkovit ukrep, s katerim bi poslušal odpomoči strašnemu stanju. Kolikor neverjetno se to sliši, je res. Kaj se je torej zgodilo?
Dober teden po promenadi Grete Thunberg v prestolnici EU (13. marca) je generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus ugotovil: »Evropa je postala žarišče pandemije covida-19«. To se je pripetilo, ne da bi Bruselj sprejel en sam učinkovit ukrep, s katerim bi poslušal odpomoči strašnemu stanju. Kolikor neverjetno se to sliši, je res. Kaj se je torej zgodilo?
Greta Thunberg in njena tavanja po meteorologijah planeta so mogoča v določenem kontekstu. Svet, v katerem svoje »resnice« izreka podnebna Greta, je bil namreč temeljito prečiščen. Iz njega sta bili odstranjeni dve lastnosti, ki omogočata družbeno sožitje oz. pomenita nujni mehanizem, da politika lahko deluje. Kulturni marksizem, katerega večinski dedič je postal Bruselj, je namreč izničil pojem avtoritete in odgovornosti. Voditelj po definiciji ne sme biti avtoriteta in nihče ne sme prevzeti nobene odgovornosti za nič. To je vzrok zadnje evropske tragedije.
A s tega stališča je pohabljena najstnica, ki ves svet uči o »skritih« resnicah, idealen prerok. Je Rasputin sodobnosti, le da so mu pobrili brado in ga opremili z i-phonom. Če je ruski videc hipnotiziral (in teroriziral) le carsko družino (dvor), večinski mediji skrbijo, da podnebna Greta hipnotizira in terorizira planetarno množico. Rasputin se je pojavil tik pred koncem ruskega imperija (1911–1916), Greta je vzniknila v podobno apokaliptičnem času.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Reporter št. 13, 2020
