Revija Reporter
Kolumnisti

Nemci so v največji meri odgovorni za krizo v današnji Evropski uniji

Dr. Boštjan M. Turk

19. apr. 2020 8:08 Osveženo: 20:02 / 19. 4. 2020

Deli na:

Dr. Boštjan M. Turk

V Evropi ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Razloga za to sta dva, in oba sta bistvena. Prvi razlog zadeva naravo virusa samega. Virus je star štiri mesece in ga je bilo nemogoče umetno ustvariti. To pomeni, da bi umetno ustvarjen virus predpostavljal logično dejstvo, da ima njegov izumitelj nad njim oblast. Te oblasti nad tem virusom nima nihče. Drugo dejstvo, ki zadeva Evropo – o njej pa govorimo, ker je naša domovina –, je v zvezi s tem še toliko bolj zastrašujoče. Človek ima proti virusu, ki povzroča bolezen covid-19 eno samo orožje, to se imenuje karantena in izolacija.

Medicina je potrebovala trideset let, da je začela blažiti simptome virusa, ki je v drugi polovici dvajsetega stoletja najbolj prizadel človeštvo. Virus se imenuje HIV in do danes zoper njega ni cepiva. Sicer je virus HIV drugačnega izvora kot virus, ki povzroča bolezen covid-19, zato je kakršno koli pretvarjanje katere koli oblasti, da so blizu zdravila ali eventualnega cepiva, lažno.

Mojzes je v zgodovini izvoljenega ljudstva ostal znan po dveh bistvenih stvareh. Ena je Dekalog, druga je pripoved o begu Izraelcev iz Egipta. Da so jih Egipčani spustili iz Egipta je bilo potrebnih tako imenovanih deset egiptovskih nadlog.

Ker je zgodovina vselej v svojem globokem bistvu enaka in se nikoli ni spreminjala, ne glede na nadutost človeka enaindvajsetega stoletja, ki misli, da zgodovine ni, nam je pripoved o egiptovskih nadlogah lahko uporaben instrumentarij, da razumemo, kaj se dogaja. Ob tem pisec tega zapisa ostaja indiferenten do dejstva, ali so se te nadloge zgodile, kot so se zgodile, ali pa je njihovo sporočilo simbolično.

Največja nevarnost zgodbe o koronavirusu je simboličnost njegovega sporočila. Ljudje, ki smo rojeni v drugi polovici dvajsetega stoletja, si nikoli nismo mogli predstavljati, da bo pošast takšne vrste – predvsem pa pošast, ki je štiri mesece nazaj ni nikjer bilo – lahko imela takšen vpliv na naše bivanje.

Tu ne gre za življenje, kot ga poznamo, ampak za bivanje, ki obsega naš status na svetu, od življenja do smrti. Prvenstvena je tu smrt naših najdražjih, še posebej očetov in mater.

Drugo bolj pomembno vprašanje pa zadeva svet in Evropsko unijo. Ker smo državljani Evropske unije in njen najtesneje pridružen del (evroobmočje in schengen), nas zavezuje odgovornost do evropskih oblasti. Na isti način, kot evropske oblasti zavezuje odgovornost do njihovih državljanov. Gre za uradnike, ki so plačani v razredu med 25.000,00 in 30.000,00 evri mesečno, brez davčnih obveznosti.

Če je ta uradniški sloj imel kdaj priložnost zavarovati svoje državljane, je bilo to v prvi polovici februarja 2020. To, kar bi moral storiti, spet izhaja iz dvoje dejstev. Obveščevalne službe evropskih držav in Evropske unije bi morale pridobiti v januarju obveščevalne podatke o novem virusu. Konec januarja bi moralo vodstvo Evropske unije zasedati z najbolj eminentnimi epidemiologi in zdravniki z dolgotrajno prakso v interni medicini. Na takem sestanku bi bilo hitro jasno, da imata človeštvo in Evropska unija opraviti z nečim, čemur nista kos.

Obveščevalne službe evropskih držav in Evropske unije bi morale pridobiti v januarju obveščevalne podatke o novem virusu. Konec januarja bi moralo vodstvo Evropske unije zasedati z najbolj eminentnimi epidemiologi in zdravniki z dolgotrajno prakso v interni medicini. Na takem sestanku bi bilo hitro jasno, da imata človeštvo in Evropska unija opraviti z nečim, čemur nista kos.

A zaradi kronične negativne selekcije, ki je botrovala temu, kar se danes imenuje Bruselj, se kaj takega ni zgodilo. Evropska komisija in »bruseljski papirologi« se identificirajo v dveh pogledih. Eden od pogledov je zanikanje objektivnih kompetenc človeka, ki na določeno mesto prihaja, drugi pa je zanikanje Boga.

Bralci Reporterja ne razumejo, da to zapisujemo na veliki petek. Prognoze so izredno slabe, to pomeni najprej, da nismo imuni pred nobeno od novih katastrof preprosto zato, ker nas nobeno telo tistih, ki nas vodijo, ne bo pred njo zaščitilo.

Še čisto konkreten primer: konec januarja bi po informacijah o razmerju med dvema odločujočima dejavnikoma, ki določata nevarnost kakega virusa za človeka, to je med virulentnostjo na eni ter smrtnostjo na drugi strani, moralo vodstvo EU sprejeti nekaj najnujnejših ukrepov. Po intuiciji so nekaj podobnega storili v Italiji, kjer so prepovedali lete iz Italije na Kitajsko, ampak to je bila docela nepotrebna poteza.

EU bi morala konec januarja zapreti zračni prostor za vse lete, ki bi šli iz smeri vzhoda na zahod, in uvesti absolutne karantene v turističnih destinacijah. To pomeni, da bi morala januarja sprejeti te ukrepe, ki so v veljavi danes. Vse to se ni zgodilo in treba bo postaviti vprašanje kazenske in materialne odgovornosti Bruslja. Če bi bil sam človek, ki bi izgubil koga od svojih bližjih, bi to nemudoma storil.

Ampak tu stojimo pred največjim vprašanjem prihodnosti. Spustili se bomo v območje globoke gospodarske recesije, ki bo najprej zadela Nemčijo, ki je glavni motor Evropske unije. Ali bo to vzporedno pripeljalo do državljanske vojne v Franciji, ki že poteka – vedeti pa moramo, da imajo Francozi izkušnjo z zelo krvavo obliko revolucije –, ne vemo. Kaj se bo vzporedno dogajalo v Nemčiji, ne vemo.

Nemci so namreč v največji meri odgovorni za krizo v današnji Evropski uniji, ker so svoj dominantni instinkt nad evropskimi narodi konfigurirali v formo, kakršno vidimo danes. Če so včasih govorili o nižjih rasah in o življenjskem prostoru, ki ga zase potrebujejo, danes govorijo o »splošni enakosti« vseh in mislijo na isto stvar. Oni želijo biti prvi.

Kakršna koli možnost obstoja Evropske unije obstaja zgolj v razpadu iste skupine na vzhodni in zahodni del, pri čemer bo neizogibno prišlo do vnovične delitve Nemčije. V prihodnosti bosta obstajala Vzhodna in Zahodna Nemčija in spomin na Helmuta Kohla, ki je vedel, kako ravnati z Evropo. Politike imamo pač zato, da nas varujejo pred nadlogami.