Peter Handke, ki je ravnokar dobil Nobelovo nagrado, se je v tako rekoč vsem zmotil. Zmotil se je glede svoje literature: ni bil sposoben ustvariti česa genialnega. Zmotil se je glede Slobodana Miloševića: ves rezultat njegove politike (in politike njegovih dedičev, na primer Vučića) je ta, da so albanski minareti danes kakšnih sto kilometrov od meja »beograjskega pašaluka«. In da bodo jutri v Beogradu. Zmotil se je glede Slovencev. Predvsem pa se je zmotil glede Srednje Evrope. To definitivno ni meteorološki pojem.

Za Handkeja velja, kar je o umetnikih rekel Sigmund Freud: umetnik je ubežnik življenja, polbrat psihopata.

KOLUMNA V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24