Vsakič, ko se KPK, katere mnenja se po (politični) potrebi dobesedno po »božje« časti, vplete v politična obračunavanja, se postavi vprašanje, kakšna je dejansko sploh vloga te komisije, ki se deklarira kot samostojni in neodvisni državni organ, ki ni podrejena in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo od vlade ali državnega zbora, ki je pri svojem delovanju vezana zgolj na ustavo in zakon. Gre za državni organ, ki s 47 zaposlenimi tudi kar precej stane: skoraj 2,5 milijona evrov v letu 2022, od česar gre za dobrih 1,6 milijona evrov za plače.
Korupcija je v Sloveniji gotovo velik, če ne celo največji problem. Pa je zaradi delovanja KPK pri nas kaj manj korupcije? Kaj pravijo številke? Nevladna organizacija Transperency International je Sloveniji za leto 2022 podelila rekordno nizko oceno v indeksu zaznave korupcije. Z zgolj 56 točkami, kar je za točko manj od prejšnjega najslabšega rezultata iz leta 2013 (57), je Slovenija še naprej pod povprečjem EU.
In kako je vodstvo KPK interpretiralo tako slabo oceno? Predsednik komisije Robert Šumi se ob tem ni posul s pepelom in javno priznal, da opravljajo Sizifovo delo, da so neuspešni, bolj kot ne sami sebi namen, nasprotno, izjavil je, da to daje dodatno težo prizadevanjem KPK. Da je čas za spremembe in da morajo preiti od besed k dejanjem: da je potrebno prevetriti zakonodajo, določiti sankcije za kršitelje … Da bi trend obrnili navzgor, pa da zgolj KPK ni dovolj, da moramo vsi skupaj sodelovati.
Letos je KPK prejela 747 prijav, 21 postopkov so začeli na lastno pobudo. Da jih še najbolj jemljejo resno mediji, kaže podatek o številu novinarskih vprašanj, ki jih je bilo v tem letu 300.
Šumi zadnje čase veliko nastopa v javnosti; daje intervjuje in prireja okrogle mize. Vse to najbrž tudi z namenom, da pripravi teren, ko bo spet nastopil »dan D«. Od vsakega funkcionarja, ki je kršil integriteto, bi pričakoval, da prevzame odgovornost, da odstopi, zadnje tedne ponavlja odgovor na vprašanje, kakšne posledice bi pričakoval, če bo KPK ugotovila kršitve pri Golobu, ki ga je komisiji prijavila odstopljena ministrica za notranje zadeve, zdaj svetovalka predsednice republike Tatjana Bobnar.
Ponovitve filma iz leta 2020 pa v naslednjem letu zagotovo ne bomo gledali. Da bi del prebeglih poslancev levo od sredine na oblast še v četrto spravil Janeza Janšo.
V komisiji se trudijo, tako Šumi, da bi bili postopki preiskav končani v devetih mesecih. Goloba bi lahko tako »spekli na žaru« najkasneje do poletja, ko in če bo KPK ugotovila, da se je nedopustno politično vmešaval v delo policije.
Sama KPK moči, da odstavi premierja, seveda nima. Mnenje komisije je lahko le sprožilni mehanizem, to moč imajo po svojih poslancih koalicijske stranke: Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki lahko v državnem zboru izglasujejo konstruktivno nezaupnico Golobu. Še pred tem pa morajo najti primerno osebo, ki bi ga zamenjala na premierskem položaju. V javnosti se je že omenjalo kar precej kandidatov, a za zdaj t. i. tehničnega mandatarja še niso našli. Lahko da ga na koncu tudi ne bodo. In bo Golob kljub morebiti zanj neugodnemu poročilu KPK po vseh političnih turbulencah, ki bodo sledile, še naprej ostal na položaju.
Kaj vse se bo v prihodnjem leto dogajalo na političnem prizorišču, ne vemo. Danes lahko predvidimo le bolj in manj verjetni scenarij. Najmanj verjetno je, da bodo že v letu 2024 sledile predčasne volitve v državni zbor. Predčasnih volitev, ki si jih je želel Marjan Šarec, ko je odstopil s premierske funkcije, ni bilo niti v letu 2020, pa je bilo veliko bolj tesno razmerje med političnima poloma, kot je danes. Politike levo od sredine je ta šola izučila najmanj dvoje: da se ne splača metati puške v koruzo, prav tako ne iti v koalicijo z SDS. V obeh primerih te na koncu volivci kaznujejo. LMŠ ni več prišla v parlament, politično sta pogoreli tudi stranki SMC in Desus, katerih poslanci so stekli v objem k Janezu Janši.
Vprašanje, ali bo še kdaj za politično opcijo levo od sredine takšna večina, 53 poslanskih glasov, kot jo imajo koalicijske stranke v tem mandatu. Prav tako je malo verjetno, da bi poslanci naredili politični »harakiri« in si po dveh letih skrajšali mandat. Bolj verjeten scenarij od predčasnih volitev je konstruktivna nezaupnica. Do nje pa bo prišlo bolj kot ne v skrajni sili. Če bomo priča popolnemu kolapsu Golobove vlade, če ji bo podpora v javnem mnenju in s tem legitimnost šla pod nivoje tretje Janševe vlade.
Sedanji premier je sicer že večkrat povedal, da ne bo odstopil, da tega filma Janez Janša ne bo videl. Če bo držal besedo in vsekakor trmasto vztrajal na funkciji, je potem edino možna konstruktivna nezaupnica, da pride do njegove menjave. Da podobna večina izvoli novega mandatarja, ki nato oblikuje novo vladno ekipo.
Ponovitve filma iz 2020 pa v naslednjem letu zagotovo ne bomo gledali. Da bi del prebeglih poslancev levo od sredine na oblast še v četrto spravil Janeza Janšo.
