Ni naključje, da je bil prav Mesec ob zadnji bolniški odsotnosti premierja poslovodeči za ovalno mizo v vladni palači na Gregorčičevi. Gibanje Svoboda se bolje ujame z Levico kot s socialnimi demokrati. Slednji v koaliciji veljajo za zastopnike interesov kapitala.
Podpora vladi tudi ni upadla zaradi centrov moči, ki rovarijo proti Golobu in še kar iščejo tehničnega mandatarja za njegovo zamenjavo. Vlado so v resnici kaznovali ljudje. Ne samo zaradi tega, ker jim je preveč obljubljala, zdaj pa so razočarani. Ne samo zato, ker ni operativna, ker so reforme pristale na slepem tiru, predvsem zato, ker dela proti ljudem.
Kaj drugega kot napad na ljudi je obvezno »štempljanje«. Gre za napad na posameznikovo svobodo. Pravijo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Natanko to velja za novo evidentiranje delovnega časa. Ne živimo več v kapitalizmu 19. stoletja, ne delamo več vsi za tekočim trakom. Ni dovolj, da Luka Mesec prebere Marxov Kapital. Svet je šel naprej, »mesečniki« pa so padli v časovno luknjo.
Ni dovolj, da Luka Mesec prebere Marxov Kapital. Svet je šel naprej, »mesečniki« pa so padli v časovno luknjo.
Podpora vladi gre seveda tudi skozi denarnico. Poleg »štempljanja« je popolna farsa vladna košarica, katere namen je bil zajeziti inflacijo, ki je v Sloveniji ena največjih v EU. Ljudje hodijo v trgovino in niso neumni, da bi verjeli analizam kmetijskega ministrstva, da so se cene osnovnih življenjskih potrebščin znižale za polovico. Tudi uradni podatki državnega statističnega urada kažejo drugačno sliko. Potem so tu še višji zneski na položnicah za ogrevanje, ljudi pa vladajoči strašijo še z zelenim prehodom, da se med drugim v novogradnjah ne bodo več smeli ogrevati na fosilna goriva.
Davki, davki in še enkrat davki, je glavna mantra sedanje koalicije. Finančni minister Klemen Boštjančič rad izpostavi paradoks, da si Slovenci po sociali želimo biti Skandinavija, po davkih pa Dubaj. Da to ne gre skupaj. Slovenija danes res ni ne Skandinavija ne Dubaj, je še vedno Balkan, pa čeprav bo maja prihodnje leto že dvajset let od pridružitve k Evropski uniji.
Imamo nepregleden, kaotičen in nepravičen davčni sistem. Oblastniki znajo obdavčiti samo delo, pri obdavčitvi premoženja se vedno zatakne. Tako tudi v času sedanje vlade najbrž ne bomo dočakali nepremičninskega davka. Ukinili so le prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje in ga spremenili v obvezno. Čakalne dobe v zdravstvu so se podaljšale, korupcije ni manj, dodatni milijoni davkoplačevalskih evrov pa po interventnih zakonih na koncu verige pristanejo pri zasebnikih; tako pri dobaviteljih kot izvajalcih investicij.
Robert Golob je pred volitvami obljubljal, da ne bo šel ne levo ne desno. Da bo šel naprej, podobno, kot so v devetdesetih govorili v LDS Janeza Drnovška. Golob ni držal obljube, saj je že pri oblikovanju koalicije takoj skrenil v levo in nato začel izvajati gospodarski del programa Levice. Programa stranke, ki je na volitvah komaj prilezla čez parlamentarni prag. Volivci Gibanja Svobode tega gotovo niso želeli, zato jih je tako veliko po letu in pol razočaranih odšlo.
Golob je naredil napako v izhodišču in še kar ne vidi, da ga izvajanje gospodarskega programa Levice pelje v politično pogubo. Potem pa se čudi, da so prav gospodarstveniki največji kritiki te vlade in da so našli zaveznika znotraj koalicije prav v SD.
Slovenija je veliko močvirje in vsako leto smo globlje v blatu, ker volivci vedno znova nasedejo »lažnim prerokom«, ki obljubljajo, da bo vse drugače. Pa je vse po starem. Alternative pa žal (še) ni na obzorju.
Razočarani volivci prve vladne stranke, ki je v enem letu v javnomnenjskih raziskavah izgubila kar dvajset odstotnih točk, se niso prelili k Levici, tudi SD ni veliko profitirala. Največja stranka tudi ni SDS, to so spet neopredeljeni. Razočarani spet čakajo na novega političnega mesijo, na še en nov obraz, ki jim bo na veliko obljubljal raj na zemlji. Anže Logar že čaka v nizkem startu, samo še predčasne volitve se morajo zgoditi.
Rešitev za Slovenijo naj bi bila velika koalicija, ki bi porinila voz naprej, pravijo tisti, ki so obupali nad Golobovo vlado. Da bi po volitvah v naslednjem mandatu sestavile koalicijo največji stranki z leve in desne. Špekulira se o koaliciji med SDS in SD, morda še z Logarjevo Platformo, če bo nastala. A pri tem obstaja bojazen, da bi namesto politične sprave dobili koalicijo »Teš 6«. Da bi si politične stranke samo razdelile plen oz. interesne sfere, ropanje davkoplačevalcev pa bi šlo naprej.
Slovenija je namreč veliko močvirje in vsako leto smo globlje v blatu, ker volivci vedno znova nasedejo »lažnim prerokom«, ki obljubljajo, da bo vse drugače. Pa je vse po starem. Alternative pa žal (še) ni na obzorju.
