Med slovensko politično elito ni nedolžnih, da bi lahko za kogarkoli dali roko v ogenj. Ne samo na strani pozicije, tudi opozicije. Politično nedolžnost so zgubili tisti trenutek, ko so prišli na oblast. Polna usta so jih, da delajo za ljudi, v resnici predvsem delajo zase, za svojo stranko, za omrežja, s katerimi so prepleteni. Delajo si politično kariero, kako preživeti od volitev do volitev. Najbolj nevarni in pokvarjeni pa so običajno tisti, ki se javnosti prikazujejo v vlogi največjih čistunov, ki na veliko moralizirajo, delajo pa tisto, kar očitajo drugim. Politika, pa ne samo pri nas, mnogokrat ni plemenita zadeva, kar naj bi izvorno bila (delo v javno dobro), je zelo umazana.
Prišli smo že tako daleč, da so za branjenje ali osvajanje oblasti dovoljena vsa sredstva. Od zlorabe oblastnih institucij, zavestnega laganja o politični konkurenci, hujskanja in načrtnega širjenja sovraštva ter nestrpnosti, pozivanja k oboroževanju … Toda tudi v političnem močvirju bi morala biti črta, čez katero se ne prestopi. Da bi se upošteval vsaj minimum, da ne počneš drugim tisto, česar ne želiš, da drugi počno tebi. Nekakšen »fair play«, kot to poznamo v športu: dostojanstveno prenašanje porazov in zmag, spoštovanje tekmecev, pravil …
Najbolj nevarni in pokvarjeni pa so običajno tisti, ki se javnosti prikazujejo v vlogi največjih čistunov, ki na veliko moralizirajo, delajo pa tisto, kar očitajo drugim.
To bi morali vpeljati že pri ustavno zagotovljeni pravici do protestov. Pravilo, da ko si na oblasti, ne zmerjaš in žališ protestnikov, kot so za časa prejšnje vlade s pozicije moči počeli tedanji premier Janez Janša, minister Aleš Hojs in državni sekretar Žan Mahnič. Oblast namreč pride in gre, vloge pa se lahko hitro zamenjajo. Danes na oblasti zmerjaš protestnike, jutri pa v vlogi opozicije protestiraš proti oblasti.
Ob 30. obletnici afere Depala vas je Janez Janša, ki je danes sicer v opoziciji, pred tem pa je bil že kar trikrat na oblasti in si prizadeva, da bi bil še v četrto, prejšnji četrtek na Kongresnem trgu organiziral zborovanje svojih privržencev, katerega prva tarča je bil premier Robert Golob. Protivladni protest je legitimna pravica vsake opozicije, čemur ne gre nikoli, ne glede na to, kdo je na oblasti, oporekati. Tudi Janši, ki zaradi padca javnomnenjske podpore Golobovi vladi in s tem zmanjšanja njene legitimnosti na polovici mandata poziva k predčasnim volitvam.
Dejstvo je, da trenutna vlada ni upravičila velikih pričakovanj volivcev. Vladna koalicija se je zadnji dve leti večino časa ukvarjala sama s sabo, namesto da bi speljali reforme, ki so jih sami napovedovali, a se nato na skoraj vseh področjih potegnili nazaj. »Novi obrazi« v politiki so tako na oblasti še enkrat pokazali svojo neoperativnost. Ničkoliko neumnosti je v tem času prišlo iz ust politično neizkušenega premierja Roberta Goloba.
V zdravstvu denimo, ki je ena glavnih nevralgičnih točk v družbi, pa smo bili namesto obljubljene reforme priča kar precej zgrešenim vladnim potezam, da se je kaos še povečal, kar na svojih plečih, tudi zaradi stavke Fidesa, najbolj občutijo pacienti. Da se čakalne vrste niso zmanjšale, prej nasprotno, in da množica ljudi še vedno nima osebnega zdravnika.
Opozicija ima na voljo več kot preveč »streliva«, ki jim ga na pladnju ponuja Golobova vladna posadka, da ji ne bi bilo potrebno v političnem boju uporabljati laži, pa ravno to počno, kar še posebej velja za največjo opozicijsko stranko SDS in njenega liderja, ki je pri teh umazanih rabotah vse prej kot »nedolžen jagenjček«. Janša je po prihodu iz zapora v zadevi Patria začel postavljati na noge pravo »tovarno laži in propagande«, ki se je prva leta financirala z madžarskim, Orbanovim denarjem, ko je leta 2020 spet prišel na oblast, pa je glavni financer njegovih »fake news« postal državni Telekom Slovenije.
Opozicija ima na voljo več kot preveč »streliva«, ki jim ga na pladnju ponuja Golobova vladna posadka, da ji ne bi bilo potrebno v političnem boju uporabljati laži, pa ravno to počno v SDS.
Da bi na zborovanje privabil čim več svojih privržencev, ki so jih v Ljubljano vozili z avtobusi iz vseh koncev Slovenije, je Janša po družbenih omrežjih zavestno širil lažno novico Nova24TV, kjer so obrambnemu ministru Marjanu Šarcu očitali porabo 677 tisoč evrov s službeno kartico, ki je v resnici sploh nima, največ od tega zneska pa so porabili piloti Slovenske vojske za letalsko gorivo in plačilo letaliških storitev v tujini.
Vse to je bilo že pred objavo te »fake news« jasno iz odgovora na vprašanje poslanca SDS Antona Šturbeja, tudi politično izkušenemu Janši, ki še enkrat ni mogel iz svoje kože, da se ob tem na omrežju x ne bi spraševal, sli so s službenimi karticami kupovali maseratije. Luksuzne avtomobile, v katerih sta se vozila tudi Janševa prijatelja Rok Snežič in Marjan Hribar. Prvi sicer z bosanskimi tablicami, drugi v vlogi župana Šmarjeških Toplic pa s slovenskimi. Tisti Hribar, ki je v vlogi direktorja JGZ Brdo Janši, ki ga je na ta položaj postavil, za letovanje njegove širše družine v blejski protokolarni Vili Zlatorog odobril poseben popust.
Minister Šarec se v nasprotju z Janševima kompanjonoma ne vozi z maseratijem, v domači Šmarci pri Kamniku ga boste lahko tudi to pomlad videli na starem jugoslovanskem fergusonu (IMT), ko bo na njivi sadil krompir.
