Si, kot zagotavlja Pirjevec, ki je pred dnevi dopolnil osemdeset let, res ni nič izmislil, nič namerno izpustil in nič olepšal? Zadal si je za nalogo, da ne sme pisati apologije partizanstva. Mu je uspelo?
Kako Pirjevec pomore po besedah profesorja zgodovine mag. Jurija Pavla Emeršiča predstavlja tako, da se jih opraviči, čeprav jih ima, kot je dejal na predstavitvi knjige za »blaznost«?
Pred Pirjevcem bo treba braniti čast slovenskih partizanov, pravi zgodovinar dr. Jože Dežman. Zaradi česa je razočaran in zakaj bi si partizani zaslužili boljšo knjigo?
Kako Pirjevec s partizanstvom legitimira revolucijo. O tem dr. Janez Juhant, predsednik Združenja ob lipi sprave.
Zgodovinarki doc. dr. Tamara Griesser Pečar se ob branju predgovora in epiloga knjige Partizani poraja vprašanje, kako je mogoče, da se resen zgodovinar postavi na neko stran in to napove že v predgovoru? Pirjevec namreč zapiše, da je »dokončno … stopil na partizansko stran po osamosvojitvi Slovenije, ko so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v novorojeni državi začele pojavljati revizionistične težnje, ki so skušale ovrednotiti kolaboracijo in demonizirati partizanstvo. Takrat se mi je zdelo nujno in častno stopiti v bran tega osrednjega dogodka naše zgodovine.«
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Reporter št. 24, 2020
