Revija Reporter
Slovenija

Zgodovinar dr. Andrej Rahten: koroški plebiscit poraja vedno nove dileme in tudi spore v interpretaciji

Ivan Puc

12. jul. 2020 20:00 Osveženo: 21:13 / 12. 7. 2020

Deli na:

Prof. dr. Andrej Rahten, zgodovinar, avtor monografije Po razpadu skupne države

Primož Lavre

O pravkar izdani monografiji Po razpadu skupne države (Slovenska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita) smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Andrejem Rahtenom. Specializiral se je za politično in diplomatsko zgodovino Slovencev v pozni habsburški monarhiji in kraljevi Jugoslaviji. Knjiga je pred dnevi izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v sozaložništvu z Mohorjevo družbo Celovec in Goriško Mohorjevo družbo.

Kdo je mnenju sogovornika »premagal« naše diplomate na pariški mirovni konferenci? Pa je bil ameriški predsednik Wilson red le »bad Guy«?

Kako to, da je bilo mednarodno ozračje je bilo Slovencem izrazito nenaklonjeno? Čemu ni bil nihče pripravljen odločno podpirati slovenskih narodnih zahtev? 

Zakaj je bila slovenska politična elita usmerjena izrazito jugoslovansko? Čemu je potemtakem na glasovalnih lističih za koroški plebiscit namesto Kraljevina SHS pisalo Jugoslavija?

Po koroškem plebiscitu je avstrijsko stran zajel val triumfalizma, med Slovenci pa se je razširilo občutje »tužnega Korotana«. Rahten nam je povedal, kako vidi odnose med državama po stotih letih?

Rahten kritično ocenjuje ravnanje slovenskih oblasti po prvi svetovni vojni do nemško govoreče etnične skupine. Kako so slovenske oblasti v okviru jugoslovanske Slovenije nemoč zaščititi slovensko manjšino na Koroškem kompenzirale z zelo restriktivno politiko do jugoslovanskih Nemcev?

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24

Reporter št. 28, 2020

Naslovnica