Revija Reporter
Slovenija

Omrežje Gregorja Golobiča: Damijan in ekipa iz propadle LDS imajo svoje ideje o vladi

Ivan Puc
1 4.200

25. feb. 2022 6:00 Osveženo: 7:25 / 25. 2. 2022

Deli na:

Gregor Golobič

Primož Lavre

Kakšen status ima Koalicija ustavnega loka, kaže vnovična pojavitev njegovega »izumitelja« ekonomista Jožeta P. Damijana. Skoraj leto dni po zadnjem političnem posegu je nastopil v imenu svojih prijateljev in kolegov iz Demokratične alternative (DA). Med njimi je na področju podnebnih sprememb sodeloval tudi Robert Golob.

DA ponuja svojo platformo, s katero bi programsko okrepila KUL oziroma eno od »opcij«. V Damijanovi ekipi so večinoma ljudje nekdanje LDS (Zares) ali vsaj iz bližini te svoje čase vsemogočne stranke. Tudi Gregor Golobič, za katerega je sicer Robert Golob dejal, da se že dlje časa eden drugega izogibata. V DA so se srečali z vodstvi SD in Levice, v LMŠ pa so do Damijanove platforme zadržani.

V DA predlagajo, da bi vlada poleg predsednika imela še tri podpredsednike. Prvi minister bi zajel ekonomijo, združili bi se ministrstvi za gospodarstvo in za finance. Drugi podpredsednik bi kot minister skrbel za odpravljanje podnebnih sprememb (v njem bi združili ministrstvo za infrastrukturo in okolje), tretji podpredsednik pa bi bil minister za socialne zadeve.

Glede resolucije o Nacionalnem kulturnem programu 2022–2029 so v Damijanovi DA zapisali, da dokument, ki naj bi določil smeri razvoja skoraj do konca desetletja (dva mandata!), od kulture med drugim zahteva »razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance« in »oblikovanje domoljubne in državnotvorne zavesti«. To ga »žal že po dikciji in žargonu uvršča med regresivne, iliberalne usmeritve v Evropi. Kritike mu upravičeno očitajo, da ne prinaša nobenih potrebnih sistemskih rešitev.«

Kritični so, v programu DA je sodelovala tudi nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, tudi do opozicije: »Ob razpravi o interpelaciji ministra za kulturo se je izkazalo, da celo podpornikom zamenjave ministra ni uspelo artikulirati dovolj jasnih in odločnih alternativ.«

Z zakonom o vladi bi takoj po potrditvi mandatarstva določili, da je med člani in članicami vlade največ 60 odstotkov članic/članov enega spola. Z zakonom o SDH, sprejet bi bil najpozneje v prvem četrtletju 2023, bi določili, da se pri sestavi nadzornih svetov družb upošteva pravilo, da je lahko največ 60 odstotkov članic/članov nadzornega sveta družbe v portfelju SDH enega spola.

Za privržence klasične levice bi omogočili soudeležbo delavcev pri dobičku s spremenjenim zakonom o udeležbi delavcev glede tega. Omogočili bi delavske odkupe deležev v podjetjih z zakonom, ki bo določil pogoje za pozitivno diskriminacijo teh odkupov v podjetju, kjer so zaposleni.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24