Družbena omrežja niso enovita. Facebook zajema vse segmente prebivalstva, pretežno pa je medij srednje in starejše generacije.
»Drugače od televizijskega občinstva njegovi uporabniki ne zaupajo klasičnim množičnim medijem, raje verjamejo objavam njihovih vzornikov na facebooku. Ker se manj odzivajo na raziskave javnega mnenja, težje zaznavamo njihove volilne izbire. Zaradi tega prihaja do razlik med tem, kar so izmerile raziskave javnega mnenja, in izidom na volilno nedeljo,« pravi Zorko in dodaja, da imajo družbena omrežja velik vpliv na volilno izbiro pri tistih, ki ne spremljajo drugih medijev, uporabljajo pa facebook. Pri tem je omenil stranko Resnica ali pa skupno listo strank Naša prihodnost in Dobra država in podobne stranke.
Družbena omrežja imajo močan vpliv tudi na mlajšo populacijo, ki uporablja platformi instagram in tiktok. »Čeprav mladi niso prav številni del populacije, in četudi je njihova volilna udeležba povprečna (pri milenijski generaciji še celo nekaj nižja), so pomemben vzvod vpliva na starejše oziroma starše in stare starše. Prek teh platform je mogoče vplivati na izbiro mladih, na to, koliko bodo za posamezne politične opcije agitirali med starejšimi, svojimi bližnjimi oziroma za njih pomembnimi drugimi.«
