Janša kot Putin, Golob pa kot Stalin išče podtaknjence (KOMENTAR)

Po predstavah slednjih so Putinu podobni tisti, ki na Janšo že ves čas obešajo fašizem, putinščina je kar eden od »uradnih« jezikov kulture, piše Brane Senegačnik v Slovenskem času. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel na siolovem portalu svetuje, da bo treba opustiti nekatere navade, ker ni več mogoče uporabljati retorike, ki jo slišimo iz Kremlja. »Putin govori o fašizmu, nacizmu in demilitarizaciji.«

A ne gre (več) za retoriko iz Kremlja. Rupel zamuja. Zdaj je Janševa politika putinizem. Predsednica SAB Alenka Bratušek tako pravi, da je ruska agresije posledica avtoritarnih politikov, Orban in Janša pa uporabljata podobne avtoritarne prijeme, uničujeta pravno državo, žalita novinarje in sodišče. Še bolj neposreden je drugi mož Levice Matej T. Vatovec, za katerega vse, kar počne vlada, ni nič drugačnega od tega kar dela Putin. Janša in Putin sta po članstvu v partiji postala zelo pobožna in prijatelja Viktorja Orbana, sporoča naslovka Mladine.  

Ali bodo Putina ustavile primerjave s Hitlerjem. Pa bodo Janšo ustavile primerjave s Putinom?

Komu pa je podoben mož, ki je vrgel rokavico Janši? Selektor ekipe Gibanje Svoboda Robert Golob skrbno preverja ljudi, ki bi bili lahko v njegovi družbi. Pravi, da bi se rad izognil žalostni usodi SMC. Išče podtaknjence. Ne gre za potaknjence, s katerimi tako uspešno razmnožujemo rastline in jih pripravimo v spomladanskem času. Izraz poznamo iz leta 1990 in pozneje, ko se je nekaj podtaknjencev (izdajalcev, ki po volitvah ali pozneje pokažejo pravo barvi in prestopijo na drugo stran) znašlo v Demosovih oziroma pomladnih strankah. Za Janšo je bil na tviterju podtaknjenec Damir Črnčec.

Kdor bi bil rad član stranke Gibanje Svoboda rabi priporočilo dveh članov stranke. Ta tako zanj jamčita in odgovarjata. Na koga spominja Golob? Pri preverjanju je bil patološko nezaupljiv Stalin: Njemu se pripisujejo besede: »Pokaži mi človeka, jaz pa ti bom pokazal izdajalca.« Ker ima Golob listo že sestavljano, je 87 ljudi preizkus prestalo.

Nekatere bolj nove televizije že prirejajo predvolilna soočenja. Niso pripravljene čakati na čas, ko se bo vedelo, kdo bo res kandidiral. Tudi prav. Predlagamo samo, da kandidatom, ki jih uspejo priklicati pred kamere, postavijo vprašanje: »Ali se je treba postaviti po robu poskusom rušenja demokratične ravni, ki neodvisnim institucijam otežujejo korektno opravljanje pooblastil in majejo dolgo grajeni ugled?«

Kaj pa naša stara dobra nacionalna RTV? Na njej se brutalni predvolilni spopadi v režiji (vladajoče) politike dogajajo kar med novinarji in uredniki. Novi urednik uredništva za nove medije (MMC) Igor Pirkovič piše domoljubne pesmi. Dober poznavalec literarnega udejstvovanja nam je nedavno dejal, naj to poslanstvo raje prepusti Tonetu Kuntnerju.

Putin je velik ljubitelj ruskih pesnikov od Aleksandra Puškina do Sergeja Jesenina. Kot poznavalec nemškega jezika za povrh visoko ceni pesmi Heinricha Heineja in Johanna Wolfganga von Goetheja. Jesenina, tega »kmečkega« ruskega pesnika Putin ceni zavoljo iskrene ljubezni do domovine. Med pogovorom z novinarji v luči volitev leta 2012 je Putin odrecitiral Jeseninovo pesem »Oj, Rusija moja draga«.

In še en lep verz Jesenina, ki je všeč predsedniku Ruske federacije: »Če zakličejo svetniki z neba – Pusti zemljo, živi v raju! Jaz jim rečem – Nočem v raj, domovino mi dajte!«

»Domovino mi dajte,« je 24. februarja ukazal kremeljski vladar in zagovornik krščanskih vrednot, ki noče in ne bo videl raja. Na izbiro ima še pekel in vice.