Ljubljanski nadškof metropolit Franc Rode (1997–2004) je ves čas škofovanja ostal tudi na čelu SŠK. Tretji predsednik (prvi je bil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar) je bil mariborski škof Franc Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je leta 2017 nasledil apostolskega administratorja ljubljanske nadškofiji novomeškega škofa Andreja Glavana in vse do letos predsedoval SŠK.
Kot vedo dobro obveščeni, so na spodbudo nuncija francoskega nadškofa Jeana-Marie Speicha (imenovan je bil leta 2019) škofje pred dobrimi štirimi meseci na volitvah temeljito prevetrili svoje vodstvo. Mesta v njem tudi ni bilo več za do takrat podpredsednika SŠK mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. V vodstvu škofovske konference tako ni niti enega od dveh metropolitov, ki sta bila sicer imenovana za škofa v času papeža Frančiška.
Da je prišla »cerkvena pomlad«, se je napovedovalo ob novem vodstvu SŠK. Po malem okostenelo, predfrančiškovsko staro gardo se je skupaj s sateliti odmaknilo od pomembnega vzvoda odločanja, so zvenele nekatere sicer do Cerkve običajno kritične novinarske ocene.
Že ob lanskem imenovanju novih škofov – v Novem mestu Andreja Sajeta in nato v Celju Maksimilijana Matjaža – so »civilnodružbeniki« v Cerkvi napovedali »odjugo iz Vatikana«. Kot da se je končno le začelo dogajati »očiščenje cerkve«, odklenkalo da je »cerkvenim silam kontinuitete«.
Podobna pričakovanja so bila tudi ob zamenjavah na vrhu ljubljanske (2014) in mariborske (2015) nadškofije, a sta nadškofa (še zlasti ljubljanski), oba patra, kaj kmalu razočarala samooklicane prenovitelje, pogosto sklicujoče se na cerkveno politiko papeža Frančiška. Že s tem, denimo, da se je kot frančiškanski pater Stanislav Zore sploh naselil v škofijskem dvorcu. Sicer pa je bil za nekatere razočaranje tudi Alojzij Šuštar za časa škofovanja v Ljubljani, ker je bil preveč diplomatski do (komunistične) oblasti.
Kot smo omenili, člana SŠK nista več nadškofa Stres in Turnšek, marca pa so na seji SŠK škofje izvolili novo vodstvo. Izid so mnogi razumeli kot nekakšno nezaupnico nadškofu Zoretu, četudi je sam govoril, da naj bo tako in naj mlajši oziroma novinci dobijo priložnosti. Pred kakim letom je nuncij nadškofu Zoretu ponujal, da v Beogradu zamenja nadškofa Stanislava Hočevarja. Beograjski metropolit je že od leta 2001, pred dvema letoma pa je že dopolnil 75 let.
Z nuncijevo zamislijo se nadškof Zore ni strinjal, je pa sprožila kar precej komentarjev oziroma ugibanj, da ga Jean-Marie Speich ne vidi več na prestižnem škofijskem sedežu v Ljubljani. Da Zore ni bil vnovič izvoljen za predsednika Škofovske konference poznavalce razmer zato ni presenetilo.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
