Zaradi koga je nadškofu Zoretu prekipelo (KOMENTAR)

Zgodba ostrejših delitev v Cerkvi na Slovenskem se je začela z odhodom takratnega nadškofa Franca Rodeta iz Ljubljane oziroma z obračunavanjem z njegovo dediščino in načinom vodenja nadškofije. Njen vrh je bila propadla afera z domnevnim Rodetovim sinom, ki jo je sponzoriralo Delo, a se izganjanje kardinalovega »duha« nadaljuje. V nedavno izšlih spominih Vse je dar je Rode prav škofovanje označil za najpomembnejši, najtežji in tudi najbolj junaški del življenja.

Škof Saje – skupaj z novim vodstvom škofovske konference ga je pred tedni sprejel papež Frančišek – bo moral strniti dovolj moči, da bi zmogel koordinirati pastoralno in drugo dejavnost na ravni Slovenije. Sklicevanje na sinodo, za katero je sicer odgovoren celjski škof Maksimilijan Matjaž, ne bo dovolj; pravega odziva na sinodalne pobude pri vernikih ni kaj dosti.

Ne bilo bi dobro, da bi se Cerkev na Slovenskem, Bog ne daj ob spodbudi nuncija, še bolj delila, tudi med škofijami, in ne le na t. i. naprednjake in nazadnjake, kar bi še dodatno prispevalo k njenemu slabšemu ugledu in zaupanju vanjo.

Predvsem pa bi ne bila dobra popotnica prevelika odvisnost od nuncija in drugih glasnih krogov, ki radi posegajo po insinuacijah in zaradi katerih je ljubljanski nadškof Stanislav Zore nedavno napisal odprto pismo. Moralo mu je res prekipeti.

Ne bilo bi dobro, da bi se Cerkev na Slovenskem, Bog ne daj ob spodbudi nuncija, še bolj delila, tudi med škofijami, in ne le na t. i. naprednjake in nazadnjake, kar bi – ob dejanskih ali podtaknjenih škandalih – še dodatno prispevalo k njenemu slabšemu ugledu in zaupanju vanjo.

Episkopat v Sloveniji se prenavlja. Ali smo z novim vodstvom priča prelomnici ali gre bolj za prastaro načelo Ecclesia semper reformanda est (Cerkev je vedno potrebna prenove), bo seveda razkrila prihodnost. Nuncij v tem času išče novega kandidata za koprskega škofa. Škof Jurij Bizjak je februarja dopolnil 75 let, papež Frančišek pa ni sprejel njegovega odstopa. Ugibalo se je o stolnem župniku Primožu Krečiču, generalnem vikarju škofije Slavku Rebcu, župniku Robertu Ušaju … Menda pa ima največ možnosti nekdo drug, jezuit.