S podporo NSI je pred desetimi leti segel Milan Zver do nekaj več kot 24 odstotkov, brez NSI pa Romana Tomc pa manj kot 14 odstotnih točk. Pa je z Zver kljub temu ostal precej razočaran brez drugega kroga. Če to upoštevamo, bi kandidatura močnega kandidata oziroma kandidatke NSI (zaenkrat je to Ljudmila Novak, kdo bi drug) Anžetu Logarju gotovo vzela preveč možnosti za drugi krog. Razen …
Razen če se ne bo ustavilo padanje Marta Kos; njen položaj na tretjem mestu lestvice priljubljenih predsedniških kandidatov po meritvah Mediane tej možnosti daje kar nekaj teže. Ustaviti ga je želela z zapisom, ki bo ostal najbrž najbolj znamenit zapis tega dolgega vročega poletja.
Iz njenega spletnega zapisa veje začudenje, kako je lahko spomladi tako vzletel golob, kos pa že na začetku poletja tako padel. Vsi, ki so se udeležili »upora proti kršitvam demokratičnih in ustavnih standardov Janševe vlade«, so dobili, kar so želeli in izbrali, le ona bi lahko ostala praznih rok. Z njenimi besedami: »Kaj pa, če se val svobode ravno ne sme ustaviti pri vladnem projektu, ampak ga je treba v zmagovitem zavezništvu s civilno družbo, z volivci in volivkami, peljati naprej v nove zmage – da bo tudi predsednica republike obraz in dejavnik novih, ne pa starih sil?«
Marta Kos je spomnila na Janeza Drnovška in navedla besede, ki mi jih je (intervju sva opravila skupaj s kolegom Igorjem Kršinarjem) v intervjuju izrekel Janez Drnovšek pred predsedniškimi volitvami leta 2002; takrat se je poslavljal kot predsednik daleč najmočnejše stranke LDS.
Kučan, ki je vse zakuhal, je zdaj umolknil, na njen zapis se ne odziva, ker da se, kot je zapisal Dnevnik, ne želi vpletati v kampanjo.
Poglejmo, kako je bilo. Pred slabimi dvajsetimi leti sva poleg Barbare Brezigar, prve resne predsedniške kandidatke, na Magu opravila pogovor tudi s takrat še predsednikom vlade in LDS. Drnovška sem vprašal: »LDS bo imela ne le predsednika vlade, guvernerja, najmočnejšo poslansko skupino v državnem zboru itn., temveč, če boste izvoljeni, tudi predsednika države. Monopol nad ključnimi funkcijami dejanske in simbolne oblasti bo s tem še okrepila. Se nad podobnimi očitki, ki jih je bilo kar nekaj med kampanjo, zamislite?«
Drnovšek me je gladko zavrnil: »Ne, liberalna demokracija ne bo imela predsednika države, saj kandidiram kot posameznik, ne kot predstavnik LDS. Prej nasprotno, LDS bo z mojim morebitnim odhodom na predsedniško funkcijo izgubila moje vodenje LDS in vlade, to, kar je bil kljub vsemu temelj njenega uspeha. Morala se bo na novo vzpostaviti.«
Imel je prav, skrb nas na Magu se je izkazala ne le za pretirano temveč za napačno. LDS ni dobila svojega predsednika države (Drnovšek se je od nje na vso moč distanciral in celo za nekaj časa približal Janezu Janši), z izvolitvijo za predsednika republike je krenila na pot neustavljivega propada.
V omenjenem pogovoru je Drnovšek še napovedal, da bo njegova izvolitev za predsednika države pomenila, da bodo druge stranke imele več možnosti približati se zdaj vodilnemu položaju LDS. Kar se je tudi zgodilo. Prva je bila na vrsti Janševa SDS (2004) in za njo Pahorjeva SD (2008). Točno dvajset let po odhodu Janez Drnovška z vrha LDS, se bo na združitvenem kongresu vzpostavila na novo. Ime bo kajpada drugo ime, strukturno pa gre za, lahko bi rekli, isto stranko.
Marta Kos namerava zamrzniti članstvo v gibanju Svoboda. Pravi, da bo ravnala tako kot prvi predsednik, vendar je Kučan nekje dejal, da o tem ni nikoli govoril in da je bila to le novinarska domislica. Prepričana vase je parafrazirala Drnovška, svojega nekdanjega šefa in vzornika (resda jo je konec devetdesetih umaknil iz Ukoma, vendar, če se prav spomnim, na zahtevo takratnega podpredsednika vlade Marjana Podobnika): dobro bo za Slovenijo, težko pa z stranko.
Toda ali je Gibanje Svobode sploh že (utrjena) stranka? LDS z Drnovškom, ki je štirikrat sestavil vlado, je bila gotovo.
Marta Kos je v zapisu nekako ublažila besede Roberta Goloba, po katerih lahko mogoče tudi Kučan kdaj ustreli kozla. A še vedno ga ima za »stare sile«. Ali je s tem protestnim in že kar jeznim zapisom obrnila krivuljo priljubljenosti – o tem lahko dvomimo. Veliko dela tudi po terenu jo še čaka.
Kosova verjame v dobronamernost in legitimnost Kučanove pomisleka o njeni kandidaturi, Krajnikova in Pirc Musarjeva sta ga po njenem le zlorabili. Kučan, ki je vse zakuhal, je zdaj umolknil, na njen zapis se ne odziva, ker da se, kot je zapisal Dnevnik, ne želi vpletati v kampanjo. (Četudi se je že s svojim »sistemskim pomislekom« oziroma podporo Pirc Musarjevi).
Svoje je prvi predsednik tokrat kar učinkovito opravil; ne bo več streljal ne goloba, ne kozla, ne kosa … Tudi če bo imel kak »sistemski pomislek«.