Če temu dodamo še nevzdržno stanje na cestah, tako znotraj mesta kot na cestah, ki vodijo v slovensko prestolnico, dobimo izvrstno kombinacijo ubijalske dnevne doze stresa, s katero se sooča na tisoče ljudi. Tudi večletna fascinacija ljubljanskega župana nad avstrijsko prestolnico v tem smislu ni prinesla kakšnih bistvenih sprememb, si pa zato lahko te dni na ljubljanskem Magistratu ogledamo gostujočo razstavo o dunajskem modelu socialnih stanovanj, ki v danih okoliščinah deluje že skorajda kot posmeh stanju, s katerim se spoprijemaa Ljubljana.

Razstavo Dunajski model socialnih stanovanj je pripravila dunajska stanovanjska organizacija z ustanovo Wohnservice Wien v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom v Ljubljani, Mednarodno pisarno Mesta Dunaja v Ljubljani in MOL. »S strateškim načrtovanjem, dolgoročnimi naložbami v neprofitna stanovanja in hkratno skrbjo za socialno vključenost je mesto ustvarilo okolje, kjer je kakovost življenja prebivalcev na najvišji ravni,« so med drugim zapisali v galeriji MOL.

V Ljubljani s povprečno plačo najem »povprečnega« stanovanja ni vzdržen.

Stanovanja na Dunaju najema kar 76 odstotkov ljudi, lastniških jih je le 13 odstotkov. Poleg tega najem ne pomeni oderuških najemnin, nemogočih pogojev in pomanjkanja socialne varnosti, temveč sploh ni bistvene razlike, ali si lastnik stanovanja ali najemnik, nekatera najemniška stanovanja oziroma pravica bivanja v njih se lahko celo deduje. Občinska stanovanja so tako v lasti mesta Dunaja, subvencionirana pa v lasti neprofitnih stanovanjskih združenj.

Pri tem ne gre zgolj za ustaljeno prakso in stanje, ki izvira iz preteklosti, temveč stanovanjsko politiko, ki jo mesto ohranja še dandanes. Na Dunaju tako na leto zgradijo povprečno 6000 novih občinskih stanovanj, kar pomeni, da ima mesto trenutno 220.000 najemniških občinskih in neprofitnih stanovanjskih podjetij.

##IMAGE-2035284##

Za primerjavo lahko omenimo, da v Ljubljani, kot so nedavno opozorili v Najemniškem SOS, s povprečno plačo najem »povprečnega« stanovanja ni vzdržen, kaj šele da bi tovrstna plača omogočala nakup nepremičnine. Cena najema v povprečju znaša 19 evrov na kvadratni meter, še večji problem kot sama cena pa je kronično pomanjkanje stanovanj in na splošno kaos na trgu nepremičnin, brez jasnih evidenc o najemniških stanovanjih in višinah najemnin, kaj šele to, da bi obstajala regulativa glede določanja višine najemnin.

Kaj se zadnja leta gradi v Ljubljani, kako in zakaj se dogajajo špekulativni nakupi, pa tudi vsi dobro vemo. In sanjamo o Dunaju.