Obrazi podjetništva: Žiher group, družinsko podjetje z več kot 40-letno tradicijo

Družinsko podjetje Žiher, d. o. o., se je v štirih desetletjih preobrazilo iz skromnega podjetja za specializirane prevoze pod vodstvom ustanovitelja Alojza Žihra v enega od vodilnih slovenskih proizvajalcev montažnih Žiher hiš in modularnih hiš, poznanih pod blagovno znamko SmartHouse Slovenija. S širitvijo storitev, certifikacijo kakovosti in uvajanjem nizkoenergijskih, pasivnih in skoraj ničenergijskih montažnih Žiher hiš je podjetje utrdilo svojo zavezo okolju in kakovosti bivanja.

Danes podjetje upravlja sin ustanovitelja Marko Žiher, ki je z inovativnostjo in drznostjo popeljal podjetje korak dlje. Zadnji veliki korak, zagon lastnega lesnopredelovalnega centra, ne samo potrjuje njihovo samozadostnost, ampak tudi utira pot k inovacijam in trajnosti v gradbeništvu.

Skromni začetki

Kot pripoveduje Marko Žiher se je  njihova zgodba začela že leta 1983, ko se je njegov oče Alojz Žiher vrnil iz Iraka, kjer je zaslužil prve dolarje. Za ta denar je kupil prvo transportno vozilo za prevoz betona. To dejavnost je najprej opravljal sam, pozneje pa dodajal vozila za prevoz cementa in betona,  pozneje nabavil tudi posebne stroje za črpanje betona.

Podjetje se je do devetdesetih let ukvarjalo predvsem s transporti. Leta 1994 so v Moškanjcih pri Ptuju odprli prvi bencinski servis, kar je seveda sovpadalo s transportno dejavnostjo, a dejavnost je še vedno prisotna v lokalnem okolju in poleg razvoza goriv za končne kupce opravljajo tudi prevoze za Petrol, kar pomeni, da iz skladišča v Račah vozijo gorivo na 50 različnih bencinskih servisov.

Kmalu so poleg bencinskega servisa zgradili tudi upravne prostore, restavracijo, avtopralnico in delavnico, tako da je vse skupaj zaključena celota, kjer lahko kupci opravijo servis in čiščenje vozila, natočijo gorivo, opravijo nakup in kaj dobrega pojedo.

Opravljajo tudi črpanje betona. Prvo betonarno so odprli leta 1997, a so jo pozneje zamenjali za novejšo na lokaciji v Ormožu. Betonarno so postavili tudi na Vidmu pri Ptuju, leta 2019 pa ponudbi dodali gramoznico, ki so jo kupili v neposredni bližini Ormoža.

Z leti so vztrajno razvijali tudi transportno dejavnost, tako da imajo danes približno 50 tovornih vozil in vozil za podporo pri izvedbi montaže hiš. Leta 2004 so se namreč  začeli ukvarjati z inženiringom na področju gradnje nizkoenergijskih montažnih hiš nemškega dobavitelja. Leta 2018 so zagnali lastno proizvodnjo in v Ormožu odprli prvo halo, v kateri so začeli proizvajati montažne hiše iz lesa.

V Ormožu so nedavno odprli tudi novi lesnopredelovalni center Žiher les. Gre za 5,5 milijona evrov vredno investicijo, za katero so pred dvema letoma na razpisu ministrstva za gospodarstvo uspešno pridobili 1,4 milijona evrov. Z novo investicijo  je postala njihova dejavnost zaokrožena celota in lahko se pohvalijo, da v svojem podjetju lahko od začetka do konca izdelujejo slovenske hiše oziroma kot pravi njihov slogan: od slovenskega hloda do slovenske hiše.

Zeleno bivanje

Čeprav ima podjetje Žiher precej razvejeno dejavnost, hitro postane jasno, da je njihova »paradna dejavnost« pravzaprav gradnja lesenih  hiš, druge dejavnosti pa so podporne. Znotraj ponudbe imajo tudi prodajo in montaže naravnih parketov, ki je na voljo tudi za stranke, ki pri njih ne kupijo hiše.

»Podporne dejavnosti se razvijajo vzporedno z razvojem in povečevanjem količine proizvedenih hiš,« pove direktor in pojasni, da imajo vsi kupci hiš v štajerski, delno pa tudi prekmurski regiji možnost izvedbe temeljne plošče z njihovim betonom in gramozom. Prevoz betona v bolj oddaljene kraje pa je neracionalen in s stroškovnega vidika nesprejemljiv, zato se v bolj oddaljenih krajih tovrstni material kupi lokalno.

Žiher hiše sicer poleg individualnih montažnih hiš proizvajajo tudi modularne hiše pod blagovno znamko smart house in jih v 85 odstotkih dokončajo v proizvodnji, tako da potrebujejo za postavitev na terenu in za zgraditev hiše le nekaj dni. Večino, 80 odstotkov hiš prodajo v Sloveniji, v tujini pa so prisotni na Hrvaškem, v Nemčiji in Avstriji.

V podjetju pravzaprav od leta 2004 orjejo ledino na področju varčne gradnje montažnih hiš – naj gre za nizkoenergijske, pasivne ali skoraj ničenergijske hiše. Čeprav imajo v svojem naboru ponudbe tipske hiše, pa se več kot 95 odstotkov strank odloči za individualne objekte. To pomeni, da izhajajo iz enega modela hiše, ki je investitorju najbližje tako po videzu kot tudi po bivanjskih potrebah in uporabni površini.

Izhajajo iz izbranega modela, iz katerega potem naredijo unikatni izdelek, prilagojen stranki, investitorju. V primerjavi s preteklostjo danes stranke tovrstno gradnjo že zelo dobro poznajo in jo prepoznavajo tudi kot eno od najbolj zdravih načinov bivanja. Čeprav se njihovo podjetje ukvarja tudi z betonom, se za proizvodnjo montažne hiše porabi kar osemkrat manj energije kot za betonsko.  Kar pomeni, da je to tudi zelena, trajnostna gradnja.

Težka obdobja in izzivi

Kot pravi direktor Marko Žiher, je s podjetjem rasel kot otrok in spomni se tudi izzivov, s katerimi sta se morala v preteklosti spopadati njegova starša. Začetki so bili  vsekakor izredno težki. Njegov oče je moral leta 1983 obrt registrirati celo na Hrvaškem. Ti t. i. začetki iz garaže so bili vsekakor zelo stresni, polni izzivov, a podjetje je imelo vseskozi jasno vizijo razvoja.

»Vse, kar se je ustvarilo, se je tudi vrnilo v podjetje. Sami lastniki oziroma družinski člani nismo nikoli imeli pretiranih potreb po kakšnih velikih zaslužkih v podjetju,« pravi  direktor.  Šli so tudi skozi nekaj težkih obdobij. Eno teh je bilo vsekakor obdobje  gospodarske in finančne krize med letoma 2008 in 2013, ki je bilo za podjetje precej turbulentno in je zahtevalo prisotnost vseh družinskih članov oziroma solastnikov podjetja, da so lahko kvalitetno in hitro prebrodili vse težke situacije.

Precej stresno je bilo, kot pove, tudi leto 2019, ko so opravili prehod lastništva z očeta na hčerki in njega kot direktorja. Takrat so tudi zaključili prehod z ene generacije na drugo. Z mlajšo sestro, ki je hišna arhitektka, in ženo, ki skrbi za Žiher hiše, danes vodijo podjetje Žiher, d. o. o., starejša sestra pa se je podala na uspešno samostojno poslovno pot.  

Najsodobnejša žaga v Evropi

Kot mnogim podjetjem je tudi njim precej ponagajalo obdobje pandemije in začetek vojne v Ukrajini. Zaradi nedobavljivosti materialov in neverjetnega poskoka cen so bili primorani zgraditi nove skladiščne prostore v velikosti 1500 kvadratnih metrov.

Da bi si zagotovili nemoteno proizvodnjo, predvsem pa strankam omogočili, da  cene zgradnje hiš od podpisa pogodbe pa do dejanske izvedbe (pridobivanje gradbenih dovoljenj pri nas namreč pogosto poteka zelo dolgo), so se odločili za investicijo v projekt, kakršnega na tem delu Evrope skorajda ni.

Sredi maja so tako v Ormožu odprli center za predelavo lesa, v katerem lahko  sedaj sami hitro in kvalitetno izdelajo vse potrebno za gradnjo njihove lesene hiše. Center se razprostira na 2,3 hektarja zemljišč. V novi hali je najmodernejša žaga za razrez lesa in predelavo lesnih ostankov, ob njej pa nova sušilnica. Na strehi proizvodne hale so namestili sončne panele, saj želijo postati trajnostni, samozadostni in puščati čim manjši ogljični odtis.

Podjetje ima pogodbo s skladom slovenskih državnih gozdov, od njih kupujejo slovenski les. Kot pojasnjuje direktor Marko Žiher, stremijo k temu, da les kupijo čim bližje. Njihov glavni vir je mariborsko Pohorje z okolico. S slovenskimi državnimi gozdovi so si zagotovili določene količine, eden njihovih zasebnih dobaviteljev pa je iz Zreč.

Tako kupujejo les iz slovenskih državnih gozdov celo le z razdalje 40 kilometrov, kar je v primerjavi s tem, da so včasih kupovali nemški les 800 kilometrov stran, res velik napredek. S proizvodnjo lesnih elementov bodo zagotavljali hitrejše, učinkovitejše in predvsem ekološko manj obremenjujoče gradbeništvo.

»Za vse to imamo tudi ustrezne certifikate. Vztrajamo in zagovarjamo proizvodnjo od slovenskega hloda do slovenske hiše. Gre za produkt, ki je skoraj v celoti narejen v Sloveniji. Mislim, da je to prava pot in stvar, ki bi jo naša podjetja morala v večji meri početi v bližnji prihodnosti,« ponosno pove direktor.

V podjetju načrtujejo, da se jim bo večmilijonska investicija povrnila v treh do petih letih, seveda pa obstaja  tudi možnost prodaje proizvedenih viškov, čeprav trenutno stremijo bolj k temu, da si zagotovijo večmesečno zalogo vsega potrebnega materiala.

Družbena odgovornost

Podjetje Žiher se je leta 2022 odločilo, da formalizira tudi svoja dolgoletna prizadevanja v zvezi z družbeno odgovornostjo, ki je bila vseh 40 let ena njihovih glavnih vrednot. Vseskozi so si prizadevali za trajnostno družbo, transparenten odnos do zaposlenih, kupcev, poslovnih partnerjev in lokalne skupnosti.

Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec je družbeno odgovoren princip upravljanja na področju zaposlenih in je edini tovrstni certifikat v Sloveniji.  Kot pojasni direktor, so certifikati in raznorazna prizadevanja na tem področju stalnica njihovega razvoja. Poleg različnih tehničnih certifikatov so se zavestno zavezali tudi za družbeno odgovorno ravnanje.

»Zdi se nam pomembno, da okolju, od koder črpamo naš kader in od koder prihajajo tudi naši zvesti kupci, tudi sami nekaj vračamo,« je jasen Marko Žiher. Kot pravi, dobro sodelujejo tako z lokalnim kot širšim družbenim okoljem, tudi z ormoško občino. Spodbujajo kar precej športnih institucij, dobro sodelujejo tudi s slovenskim metalcem diska Kristjanom Čehom, podpirajo različna športna in gasilska društva, Teniško zvezo Slovenije in še koga.

Ko je leta 2013 nastopil direktorsko funkcijo, je podjetje zaposlovalo 40 ljudi. Danes jih je v podjetju zaposlenih več kot 110. Tudi nedavno odprtje novega lesnopredelovalnega centra je omogočilo 30 novih zaposlitev. Ko ga povprašamo o načrtih za prihodnost, se nasmehne in odgovori: »To je pa vprašanje za milijon dolarjev.« Nato pojasni, da sta ga tudi žena in sestra že spraševali, kaj neki si bo zdaj omislil, ko je realiziral projekt novega lesnopredelovalnega centra. Toda, tako ugotavlja, je to zazdaj dovolj.

»Nekaj časa si je potrebno vzeti tudi zase. Takšna investicija je zahtevala tudi ogromno žrtev prid družini. Dve leti in pol od načrtovanja do izvedbe je kar dolga doba. Če bi zdaj črto potegnil, je podjetje trenutno organizacijsko in  surovinsko neodvisno. Razvoj se seveda ne sme ustaviti, toda težko je zdaj narediti še kakšne večje strateške investicije. Temelji za proizvodnjo betona z lastno gramoznico in za proizvodnjo hiš z lastnimi surovinami so dobro postavljeni. Zdaj je fokus predvsem na izboljšanju proizvodnih procesov, digitalizaciji podjetja. Zagotovo pa bosta v prihodnosti avtomatizacija in robotizacija pomemben investicijski vidik v sami proizvodnji,« pove direktor in s tem že da slutiti, da bo tudi v prihodnje v podjetju še zelo pestro.