Obrazi podjetništva: BeLife, prvi proizvajalec kombuče v Sloveniji

Začetki kombuče segajo več kot 2000 let nazaj v severovzhodno Kitajsko, kjer so jo častili zaradi domnevnih zdravstvenih koristi. Znana je bila kot »čaj nesmrtnosti«, verjeli so, da spodbuja dolgoživost in vitalnost. Pijača se je prebila v Rusijo in Vzhodno Evropo, kjer je postala priljubljena kot ljudsko zdravilo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je našla pot v Združene države, kjer je od takrat eksplodirala v priljubljenosti, zlasti med potrošniki, ki se zavedajo zdravja.

BeLife kombuča je 100-odstotno naravna gazirana pijača, ki nastane s fermentacijo pravega čaja. Zaradi prisotne aktivne kombuča kulture, bogate s kvasovkami in bakterijami, sestavine fermentirajo in nastane poživljajoč gaziran napitek. Kombuči pravijo tudi živa pijača, saj ni pasterizirana in dobro deluje na splošno počutje. Poleg klasičnega okusa zelenega čaja je na voljo še z okusi ingverja in limonske trave, gozdnih sadežev, pomaranče in šabese.

Navdih, odločnost in vztrajnost

Zgodba BeLife je zgodba o odločnosti in ustvarjalnosti. Mirza, mlajši od obeh bratov, se spominja, kako se je vse skupaj pravzaprav začelo z izdelovanjem domače kombuče, potem ko je za rakom zbolel njun oče. Bolezen očeta je iz Španije, kjer je imel uspešno kariero, nazaj v Slovenijo pripeljala tudi brata Zlatana. Ta se je z varjenjem kombuče prvič seznanil v Čikagu, kjer jima je z ženo domačo izdelavo te pijače predstavil njun inštruktor joge.

Njegova žena, ki ima ruske korenine, se je ob tem spominjala, da so tovrstno pijačo delali že njeni predniki. Kombuča je namreč v preteklosti zaradi zdravilnih učinkov hitro našla svojo pot s Kitajskega v Rusijo, medtem ko je bila na našem koncu sveta precej neznana. Mirza je prvo kombučo naredil skupaj z bratom, ko je pri njem v Španiji preživljal počitnice. Potem je z varjenjem nadaljeval v domačem stanovanju v Kamniku.

Bolj kot ne po naključju je pripravo predstavil tudi kot svojo potencialno poslovno idejo, ko so jih na srednji šoli obiskali kamniški podjetniki, da bi jim predstavili podjetniški svet. Idejo je razvijal naprej, se udeleževal podjetniških krožkov, tekmovanj. Čeprav mu kombuča na srednješolskem podjetniškem tekmovanju ni prinesla zmage, so se mu za vedno vtisnile v spomin besede enega od podjetnikov, ki je sodeloval pri projektu: »Mirza, nikar se ne vznemirjaj, tvoj izdelek je za na velike police.«

In res, že naslednje leto sta brata združila moči in se udeležila projekta Štartaj Slovenija, ki slovenskim podjetnikom in pridelovalcem daje priložnost za poslovni zagon. Projekt je nastal pod okriljem treh partnerjev – trgovskega podjetja Spar Slovenija, medijske hiše POP TV in Skupino Formitas. Tako se je zgodba o uspehu BeLife, z vzponi in padci, pravzaprav šele začela.

Naskok na velike police

Brata Ljubijankić sta se tretje sezone projekta Štartaj Slovenija udeležila z jasnim ciljem, da svoj izdelek pripeljeta na velike police Spara. Pri tem sta bila nadvse uspešna, a sta na poti do zmage ugotovila, da trenutek ni pravi in svoje mesto prepustila drugi tekmovalki, ki je imela po njunem mnenju v tistem trenutku bolj dodelan izdelek.

Kot pojasnjuje Zlatan, sta od tretje sezone odstopila preprosto zaradi odgovornosti do kupcev; imela sta nestabilen izdelek in neutečeno proizvodnjo, brez pravih strojev za polnjenje. Hkrati sta od organizatorjev projekta dobila obljubo, da imata zagotovljeno mesto v četrti sezoni Štartaj Slovenija. V vmesnem obdobju sta konkretno zavihala rokave, dobila prvega investitorja, ki jima je dal začetni vložek 10.000 evrov.

»Ko se danes spominjaš tega, se samo smejiš,« pravi Zlatan in dodaja, da je začeti proizvodnjo s tako nizkim vložkom pravzaprav smešno. Za primerjavo pove, da so kakšna konkurenčna podjetja začela s pol milijona evrov. Pa vendar sta leto dni razvijala svoj izdelek, odprla proizvodnjo v Volčjem Potoku, prodajala in dostavljala svojo pijačo lokalom v centru Ljubljani in pri tem dobila tudi kakšno kazen od redarjev.

Leta 2019 sta dobila drugo priložnost v okviru projekta Štartaj Slovenija, še vedno pa sta se soočala s težavami z zagotavljanjem financ za vzpostavitev zahtevnejše proizvodnje. Projekt da podjetnikom zavidanja vredno možnost in priložnost, za realizacijo svojih idej pa si moraš zagotoviti druge finančne vire.

Ker sta bila za banke takrat kot vsako tovrstno podjetje neprimerna kandidata za kredit, sta si denar pod precej manj ugodnimi pogoji morala izposoditi od drugega podjetja. Eden od pogojev, ki jima ga je to podjetje postavilo, je bil, da morata denar vrniti do konca leta 2019, sicer prevzamejo njuno podjetje.

Zlatan se zaveda, da so bili to najslabši možni pogoji, a kaj drugega jima v tistem trenutku ni preostalo. Hkrati pa ju je to še dodatno motiviralo. Mirza je skrbel za proizvodnjo, Zlatan pa za logistiko in prodajo. V Sparu sta naredila 1000 ur degustacij in v dnevih po predvajanju oddaje na televiziji prodala več kombuče, kot je bilo tistega dne prodane kokakole.

Konec leta 2019 sta z najbolj uspešnim izdelkom zmagala v projektu Štartaj Slovenija. V trgovini Spar sta prodajala že konkretne količine kombuče, naročilo, ki sta ga nato prejela od podjetja, pa sta morala čim hitreje realizirati, da sta lahko še pravočasno vrnila kredit.

Da se jima je vse skupaj lahko časovno izteklo sta račun, ki sta ga izdala Sparu kot terjatev prodala drugemu podjetju in z denarjem še pravočasno poplačala kredit. »31. decembra 2019 sem nakazal doslej najvišji znesek v življenju. Nikoli prej, a niti zdaj, ko smo milijonsko podjetje, nisem hkrati nikamor nakazal toliko denarja,« se spominja Zlatan.

Udarci in nove priložnosti

Leto 2020 je njunemu podjetju prineslo precej udarcev. Dobila sta sicer novega investitorja, odprla proizvodnjo v Kamniku in zgolj v obnovo prostorov vložila okrog 80.000 evrov, vse skupaj dvignila na višji nivo, a življenje, še posebej poslovno, je nepredvidljivo. Februarja sta dobila klic od zdravnika, da njun oče umira, marca se je zgodila pandemija kovida. Prodaja, ki je prej hitro rasla, je šla zaradi pandemije v minus.

Poleg tega se je na trgu pojavil tudi konkurent, ki se mu v primerjavi z njima ni bilo treba ukvarjati s tem, da trgu pojasni, kaj kombuča sploh je. Ob tem sta spoznavala, da sta kljub uspehu v projektu Štartaj Slovenija, tam pravzaprav naredila marketing za kombučo kot pijačo, medtem ko so ljudje slabo poznali samo blagovno znamko BeLife. Leta 2020 bi sicer morali še enkrat na televizijo, a je pandemija tudi to postavila na glavo.

Udarec je prišel v najbolj kritični fazi. Hitro sta se morala odločiti, kako naprej. Kot pravi Zlatan, je v podjetništvu tako, da toliko kolikor imaš časa, toliko imaš denarja. In tako sta začela delati kombučo za druge, najprej v Sloveniji, nato še za tujino. Prvi projekt je bil za Malinco, sodelovali so tudi z Ano Roš.

Kot pojasnjuje Zlatan, je v tem kontekstu naštudiral marketing, kako bi lahko to, kar počneta, aplicirali na druge države. »Slovenijo tepe majhnost. Tako kot je ta majhnost dobra za kvaliteto življenja, je lahko tudi slaba. Trg je premajhen. Če imaš neki posel, potrebuješ kritično maso. To seveda lažje dosežeš v tujini.«

Odločitev, da začneta delati kombučo za privatne znamke, je bila tako samoumevna, saj je njunemu podjetju omogočila preživetje. Pa vendar je bil to najlažji način, kako vstopiti na tuji trg v smislu, »mi naredimo etiketo, vi, ki poznate vaš trg, pa jo prodajajte«. Tovrstna strategija se je izkazala za uspešno v finančnem smislu, hkrati pa je tudi zaradi tega njihova blagovna znamka izgubljala identiteto, ker ni bilo nobene prave strategije in financ, kako uveljaviti na trgu blagovno znamko. A so preživeli tudi to težko obdobje.

Povrnitev identitete BeLifu

»V poslu s tujino ni emocij. Ne smeš jih imeti,« pravi Zlatan. »BeLife pa je emocija. To je najina zgodba, ki smo jo začeli z določenim razlogom, nato pa šli v čisto drugo identieto. Emocionalno je to težko preboleti.« Toda kot še pravi Zlatan, je njegov brat Mirza tista svetla lučka, ki verjame v BeLife, in ta lučka vedno bolj sveti.

Po nasvetu enega od njunih kupcev je Mirza že pred meseci začel BeLife kombučo promovirati tudi na tiktoku. Medtem ko Zlatan skrbi predvsem za posle s tujino, se on osredinja na povrnitev identitete kombuči BeLife. Tenutno se z lastno blagovno znamko vračajo na številke, ki jih je prodaja dosegala v letu 2020.

Pomembna poslovna odločitev je bila tudi ta, da so vzpostavili zgledno sodelovanje s polnilnico Vipi na Brezjah. Kot pravi Zlatan, tudi direktor podjetja Vipi, d. o. o., Viljem Klanšek ni vedel, v kaj se podaja, a je verjel v njuno zgodbo. Danes je BeLife njihova največja stranka, ki zaseda največ kapacitet.

Med našim obiskom v polnilnici je bila v pripravi ravno velika pošiljka 11 palet za Savdsko Arabijo. Delajo še za Češko, Španijo, Švico, Italijo, Grčijo, Hrvaško. BeLife je danes milijonsko mednarodno podjetje. So največje tako podjetje v tem delu Evrope. Poslovni model, ki so ga razvili, je trenutno tak, da ponuja znanje in izkušnje, da kombučo lahko polnijo kjerkoli na svetu. Slovenija pa kljub temu ostaja njihov primarni trg.

S svojo blagovno znamko nameravajo v bližnji prihodnosti priti tudi na police avstrijskih Sparov, porajajo se tudi nove ideje. Trenutno je tako v nastajanju tudi nova fermentirana penina nekoliko višjega cenovnega razreda in primerna predvsem za poslovna darila. Glede same prihodnosti podjetja pa Zlatan pravi, da so v tem smislu prvi in najpomembnejši ljudje. »Če bodo ljudje zadovoljni, bo tudi podjetju šlo dobro.«