Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je novembra lani v pogovoru s predstavniki afriških medijev dejal, da namerava Rusija po vojni na Bližnjem vzhodu zanetiti še konflikt na Balkanu. »Verjemite mi, imam dobre informacije,« je še dodal. Ta izjava na Zahodu ni naletela na gluha ušesa, kmalu zatem je Balkan obiskal prvi človek Nata Jens Stoltenberg.

Madžarska predsednica Katalin Novak, ki se je znašla pod plazom kritik zaradi sporne pomilostitve, je včeraj odstopila, poročajo tuje tiskovne agencije. V Budimpešti je v petek več kot tisoč protestnikov zahtevalo njen odstop, ker je aprila lani pomilostila moškega, obsojenega zaradi prikrivanja spolnih zlorab v domu za otroke in mladostnike.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek objavljenem intervjuju s spornim ameriškim voditeljem Tuckerjem Carlsonom dejal, da mora Zahod razumeti, da je Rusijo v Ukrajini nemogoče premagati. Je pa zavrnil možnost ruskega napada na Poljsko ali Latvijo in nakazal možnost dogovora o izpustitvi novinarja Evana Gershkovicha.

Poročilo posebnega tožilca Roberta Hura o preiskavi zaupnih dokumentov, ki jih je predsednik Joe Biden odnesel iz Bele hiše, ko je končal mandat podpredsednika, ugotavlja, da je Biden namerno zadržal in razkril nekaj dokumentov, a ne priporoča kazenskega pregona. Postavlja pa pod vprašaj moč njegovega spomina, na kar se je Biden že ostro odzval.

Švedsko tožilstvo, ki preiskuje sabotažo na plinovodih Severni tok v Baltskem morju leta 2022, je danes sporočilo, da zaključuje preiskavo, saj da v tej zadevi ne velja švedska jurisdikcija. Celovita preiskava namreč ni ugotovila ničesar, kar bi kazalo na to, da so Švedska ali švedski državljani vpleteni v napad v mednarodnih vodah.

Evropski parlament in države članice so v torek dosegli dogovor o reformi schengenskega zakonika, ki naj bi z jasnejšimi pravili omejil uvajanje začasnega mejnega nadzora in okrepil prosto gibanje znotraj območja. Dogovor morata pred uveljavitvijo še enkrat potrditi tako parlament kot Svet EU.

Porota v Michiganu je 45-letno Jennifer Crumbley v torek spoznala za krivo nenamernega uboja zaradi streljanja v šoli, ki ga je pred dvema letoma izvedel njen najstniški sin. Jennifer Crumbley in njen 47-letni mož James sta sinu kupila pištolo le nekaj dni pred napadom na srednji šoli v Oxfordu 30. novembra 2021, v katerem so umrli štirje dijaki.

Petindvajset evropskih poslancev je podpisalo pobudo, ki Evropsko radiofuzno zvezo (EBU) poziva k preklicu odločitve glede nastopa Izraela na tekmovanju za pesem Evrovizije 2024. Kot so zapisali, od EBU pričakujejo isto držo, kot jo je zavzela, ko je leta 2022 iz tekmovanja za pesem Evrovizije izključila Rusijo zaradi invazije na Ukrajino.

Sodišče v provinci Ibb na jugozahodu Jemna, ki je pod nadzorom uporniških hutijevcev, je danes zaradi homoseksualnosti na javno usmrtitev obsodilo 13 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP pod pogojem anonimnosti povedal tamkajšnji sodni vir.

Na Evropskem sodišču za človekove pravice je bilo lani proti Sloveniji vloženih 978 pritožb, kar je največ glede na število prebivalcev, kaže konec januarja objavljeno letno poročilo sodišča v Strasbourgu. Skupno je sodišče izreklo 1014 sodb, od tega dve proti Sloveniji, v katerih je ugotovilo kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah.

Britanskemu kralju Karlu III. so diagnosticirali raka, zato se bo do nadaljnjega vzdržal javnih nastopov in drugih obveznosti, so včeraj sporočili iz Buckinghamske palače. Več informacij o njegovem zdravstvenem stanju niso podali, so pa sporočili, da je kralj ostaja optimističen glede zdravljenja, poroča britanski BBC.

Parižani so v nedeljo na referendumu potrdili trikratno podražitev parkirnine za cestne terence (SUV). Za podražitev parkirnine za večje avtomobile s šest na 18 evrov na uro v središču mesta, v predmestju pa s štiri na 12 evrov na uro je glasovalo skoraj 55 odstotkov udeležencev glasovanja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Število žrtev požarov, ki so opustošili dele osrednjega Čila, je po zadnjih podatkih oblasti naraslo na 112. Reševalci poskušajo doseči najhuje prizadeta območja, gasilci pa se v obalni regiji Valparaiso, kjer vlada izjemna vročina s temperaturami okrog 40 stopinj Celzija, še naprej borijo z ognjenimi zublji.

Pogajalci ameriškega zveznega senata so v nedeljo dosegli dogovor o predlogu nekaj več kot 118 milijard dolarjev vrednega zakona, ki bi zagotovil pomoč Ukrajini, Izraelu in med drugim tudi Tajvanu. Predsednik ZDA Joe Biden je dogovor že pozdravil, vendar pa podpora v predstavniškem domu kongresa po poročanju ameriških medijev ni zagotovljena.

V Teksasu svitki bodeče žice ločujejo izmučene ljudi, ki se gnetejo na ozkem pasu zemlje med reko Rio Grande in ostro oviro, ter ameriške vojake, ki jih skoraj v zadregi skušajo odgnati. Meja med ZDA in Mehiko je pred novimi predsedniškimi volitvami znova politično bojišče, priseljenci sredstvo za piškave zmage, politika priseljevanja pa ostaja ujeta v prejšnje stoletje. Le da je ameriška desnica tokratni spopad prignala do roba ustavne krize.

Turška policija je danes prijela sedem ljudi zaradi suma prodaje informacij izraelski obveščevalni službi Mosad o njenih potencialnih tarčah v Turčiji. Podatke o njih so zbirali s pomočjo zasebnih detektivov, poroča turška tiskovna agencija Anadolu.

Soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska je pozvala mednarodno skupnost k okrepitvi prizadevanj za vrnitev ukrajinskih otrok, ki so jih med vojno nezakonito odpeljali v Rusijo. Po podatkih Kijeva so odpeljali okoli 20.000 otrok.

Voditelji vseh 27 članic EU podpirajo 50 milijard evrov makrofinančne pomoči za Ukrajino, je po današnjih pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Pomoč je del revizije dolgoročnega proračuna EU (MFF), ki vključuje še dodatna sredstva za soočanje z migracijami in naravnimi nesrečami.

Voditelji držav članic EU so se pred današnjim izrednim zasedanjem v Bruslju večinoma strinjali, da je treba doseči dogovor glede nadaljnje pomoči Ukrajini v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU, do česar je še vedno zadržan madžarski premier Viktor Orban. Medtem so potekala še zadnja posvetovanja, da bi našli rešitev skupaj z Madžarsko.

V Srbiji so v januarju zabeležili 253 primerov oslovskega kašlja, lani pa 1342 primerov, so v sredo sporočili s srbskega ministrstva za zdravje. Eden od razlogov za povečano število obolelih je po navedbah ministrstva upad števila cepljenih otrok, čeprav je cepljenje proti oslovskemu kašlju obvezno.