Pripadniki Hamasa so 7. oktobra lani vdrli v Izrael. Ubili so okoli 1200 ljudi, še 250 pa jih zajeli za talce, ki so večinoma še vedno v rokah Hamasa. Izrael je v odzivu razglasil vojno stanje in s ciljem uničenja Hamasa sprožil obsežno ofenzivo na Gazo, v kateri je bilo doslej po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje ubitih okoli 42.000 ljudi, več kot 97.000 je ranjenih.
Humanitarne razmere v Gazi se vztrajno slabšajo in po podatkih Svetovnega programa za hrano se 96 odstotkov prebivalstva sooča z akutno prehransko negotovostjo. Delno operativnih je le 17 od 36 bolnišnic. Po podatkih satelitskega centra ZN Unosat je bilo uničenih ali poškodovanih dve tretjini stavb v enklavi.
Številne države in mednarodne organizacije pozivajo k prekinitvi ognja v Gazi, a se ta odmika. Več držav, tudi Slovenija, pa je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vzhodu.
Od sredine septembra Izrael napada tudi sosednji Libanon in tamkajšnje proiransko gibanje Hezbolah. Mednarodna skupnost zato svari pred morebitno popolno vojno v regiji.
V Izraelu bo uradna slovesnost v spomin na žrtve Hamasovega napada v Jeruzalemu. Izraelski predsednik Jicak Herzog bo vodil spominsko slovesnost v Sderotu, enem od krajev, kjer je bilo v napadu največ žrtev.
Po svetu pa bodo ob obletnici številni dogodki v podporo Palestini.
Leto dni vojne: po morilskem pohodu Hamasa uničenje Gaze
Danes mineva natanko eno leto od vdora palestinskega islamističnega gibanja Hamas v Izrael, ki je sprožil silovito izraelsko ofenzivo na Gazo. Vojna je zahtevala že več deset tisoč življenj in sprožila humanitarno katastrofo. Kljub pritiskom mednarodne skupnosti ji še ni videti konca, konflikt pa je zajel tudi bližnje države v regiji.