Prvi soprog Aleš Musar se izjemno dobro počuti v svoji protokolarni vlogi, saj na prireditvah predstavlja svojo ženo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nagovarja zbrane in celo vodi obiskovalce po predsedniški palači. V svojih mednarodnih dejavnosti pa spravlja v nejevoljo uradnike zunanjega ministrstva, saj se o svojih obiskih v tujini in sprejemih tujih gostov, premalo koordinira z vsemi akterji zunanje politike.

Decembra je Slovenija dobila novo zunanjepolitično strategijo. Ali je bila prejšnja res že tako zastarela, da je bila neuporabna, je drugo vprašanje, na katerega odgovora tako ali tako ne bomo dobili. O dokumentu, ki ima s prvo stranjo in kazalom vred pičlih 17 strani in se uradno imenuje Strategija zunanje politike Republike Slovenije, posebej kritičnih misli nismo prebrali.

Trije ministrski sestanki in dva telefonska pogovora je bilanca odnosov z Iranom v dobrem letu. Veliko ali preveč? Niti s Hrvaško ali Avstrijo ni takšne dinamike na ravni zunanjih ministrov, če odštejemo srečevanja v okviru Evropske unije in multilateralnih organizacij. V čem je torej skrivnost zelo pogostih diplomatskih stikov Slovenije z Islamsko republiko?

Gospodarsko sodelovanje z deželami, iz katerih uvozimo za nekaj evrov blaga, se sliši kot slaba šala, ministrska ali celo državniška potovanja v kraje, ki so za Slovenijo v vseh pogledih eksotični, roko na srce, pa niso nič drugega kot diplomatski turizem.

Razkrivamo, kdo naj bi bili glavni operativci spornega vabila predsednice Nataše Pirc Musar kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu na obisk v Slovenijo. Vabilo je razjezilo vlado, saj je predsednica prekoračila svoje pristojnosti.

Tudi najbolj površni opazovalci slovenske zunanje politike ugotavljajo, da je v njej vse manj vpliva Tanje Fajon in vedno več osebnega angažmaja predsednika vlade Roberta Goloba. Ta vtis se je še povečal z izvolitvijo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, saj naša država tam v zadnjem času zastopa stališča, ki so precej bližje neuvrščenim državam in članicam Bricsa kot pa Evropski uniji.

Kljub temu da formalno ni prva dama niti nima nobene politične funkcije, je vpliv Tine Gaber na premierja občuten, zdi se, da glede zunanje politike celo narašča.

Tudi najbolj površni opazovalci slovenske zunanje politike ugotavljajo, da je v njej vse manj vpliva Tanje Fajon in vedno več osebnega angažmaja predsednika vlade Roberta Goloba.

Na Bledu se začenja 19. Blejski strateški forum, »prezentacija mehke moči slovenske zunanje politike«, kot ga opisuje Peter Grk, vodja sektorja za BSF na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter veteran foruma, pri katerega organizaciji sodeluje že vrsto let.

Moja prva asociacija na Mongolijo ni Džingiskan, pač pa film Urga, ki ga je posnel sovjetski režiser Nikita Mihalkov, danes velik podpornik ruske tradicije in Vladimirja Putina.

Predvolilna uspešnica evropskih volitev je bila zgodba o priznanju Palestine. Slovenska politika je z njo dokazala, da ji ni para v Evropi, ko gre za teptanje lastnega dostojanstva in spoštovanja nacionalnih interesov. Nikjer drugje v Evropski uniji se niso tako blamirali z zlorabo zunanje politiki v notranjepolitične, celo strankarske namene.

EU in Nato Sloveniji že 20 let zagotavljata normalnost. Ni vse čisto tako, kot smo si predstavljali zdaj že daljnega leta 2004, ko smo se pridružili obema povezavama, a Slovenija je že dve desetletji sestavni del razvitega zahodnega sveta. Človek si sploh ne predstavlja, v kakšnem stanju bi država bila, če ne bi bili člani EU in Nata.

Štirinajsti vladi, prisegla je pred letom, 13. marca, v vseh pogledih daje pečat najbolj izkušeni slovenski politik - predsednik SDS Janez Janša. V Sloveniji mu ne manjka avtoritete, sprašujemo pa se, zakaj jo prav pred predsedovanjem svetu EU izgublja v Evropi.

Nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA Roman Kirn je prepričan, da bo novi ameriški predsednik Joe Biden povezal Američane, čeprav je družba po Trumpovem predsedovanju globoko razdeljena.

Predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Anže Logar sta pred dnevi obiskala Washington in Tel Aviv. Vlada je s tem krepko poudarila proameriško smer zunanje politike. Bo prestala preizkus nove Bidnove administracije?

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel podaja pregled zgodovine slovenske diplomacije. V drugem delu eseja azpravo nadaljuje s »težavnim« letom 2003 in sklene z nedavnim dramatičnim pismom predsednika vlade Janeza Janše evropskim kolegom.