Skupaj s predsednico Pirc Musarjevo pogosto spominjata na kraljevski par. Predsednica naj bi se večkrat gibala na meji svojih ustavnih pristojnosti, tudi v postopku imenovanja veleposlanikov, ki naj bi njene »spoznavne pogovore« dojemali kot »zasliševanje« in ugotavljanje primernosti na njihovo funkcijo.

»Mogoče je funkcija prvih soprogov in prvih soprog še malo nepopisan list papirja v Republiki Sloveniji. Do mojega prihoda se po svetu namreč niti ni toliko dogajalo na forumih prvih soprogov in prvih soprog. Prva soproga Štefka Kučan je orala ledino.

Predsednik Drnovšek soproge ni imel. Soproga Danila Türka je sodelovala predvsem pri obiskih predsednika, nisem pa zaznala, da bi se kaj mednarodno ukvarjala s humanitarno dejavnostjo. Predsednik Pahor temu ni posvečal nobene pozornosti. Jaz sem se pa vendarle odločila, da je dobro, če moj soprog v teh forumih sodeluje,« je predsednica države Nataša Pirc Musar opisala aktivnosti svojega moža Aleša Musarja v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija 13. januarja letos.

UPRS

»Seveda je velik vzgon za delo prvih soprogov in prvih soprog dala prav Olena Zelenska, ki je znotraj vrha prvih soprogov in prvih soprog izjemno izjemno aktivna. Aleš se je tem aktivnostim priključil. Lahko vam pa zatrdim eno stvar, in Aleš to zelo zelo spoštuje. On se v teh pogovorih lahko dotika zgolj in izključno samo humanitarnih aktivnosti, ki jih imamo znotraj urada in ki jih ima Republika Slovenija. Vsi ti obiski gredo prek ministrstva za zunanje zadeve, z njimi se moji svetovalci in tudi jaz sama posvetujemo, kdaj je primeren čas, če sploh, in katere so vsebine, ki jih je treba nasloviti.

Če govoriva o zadnjem obisku, naj vas prisotnost soproge izraelskega predsednika ne moti. Od prvega dne, ko je Hamas napadel nedolžne žrtve na izraelski strani, Slovenija govori, da je bil to teroristični napad in da je to treba obsoditi. Aleš se je šel poklonit žrtvam na prizorišče Nova festivala, to je vse. S soprogo sta govorila o humanitarnih aktivnostih.«

Soliranje pri mednarodnih aktivnostih

Novinarka je predsednico seznanila s kritikami, da mednarodne aktivnosti njenega moža niso usklajene z vsemi akterji v zunanji politiki. Kot smo slišali, se to pogosto dogaja. Denimo, ko je Musar na obisk v Slovenijo povabil soprogo ukrajinskega predsednika, o tem menda niso bili obveščeni v vladi. Samo po sebi to ne bi bilo problem, če Zelenska ne bi podpisovala sporazuma z ljubljanskim kliničnim centrom in pediatrično kliniko, ki ju je takrat med drugim obiskala. Prva dama Ukrajine se je sicer 19. novembra lani udeležila zasedanja Svetovalnega odbora ITF, z njo pa je prišla tudi ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko.

UPRS

Podobno naj bi bil neusklajen tudi Musarjev obisk v Palestini in Izraelu januarja letos, ko se je skupaj s predsednikom ITF – ustanove za človekovo varnost Tomažem Miklavčičem udeležil svečane predaje medicinske opreme bolnišnici Harmala v Betlehemu, edini javni bolnišnici v Palestini, ki ponuja protetiko žrtvam eksplozivnih sredstev.

Pred tem pa sta v Izraelu skupaj z slovenskim veleposlanikom obiskala kibuc Nir Oz in prizorišče Nova festivala, ki sta bili tarči terorističnega napada 7. oktobra 2023. Musar se je ob tem srečal tudi s soprogo izraelskega predsednika Michal Herzog, s katero sta se pogovarjala o humanitarnih aktivnosti prvih soprog in soprogov.

»Soprog predsednice republike ni nosilec javne funkcije, nima pooblastil za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije in se tega pri svojih obiskih v tujini tudi strogo drži. Je pa ministrstvo za zunanje in evropske zadeve vedno obveščeno o poteh dr. Musarja v tujino. Humanitarne misije v Palestino se je soprog predsednice udeležil na povabilo ITF – ustanove za krepitev človekove varnosti, katere ustanoviteljica je Vlada Republike Slovenije.

Sašo Radej

Tudi iz objav ITF na družbenih omrežjih je razvidno, da je bilo MZEZ z aktivnostmi dr. Musarja seznanjeno,« odgovarjajo iz urada predsednice republike. Tudi z ministrstva so nam potrdili, da so obveščeni o mednarodnih aktivnosti soproga predsednice republike, vključno z njegovim zadnjim obiskom v Izraelu in Palestini. Tako ministrstvo kot urad predsednice pa sta se »diplomatsko« izognila odgovoru na vprašanje, ali so z njegovimi mednarodnimi aktivnostmi tudi usklajeni.

Vodnik po predsedniški palači

Lani je Musar predsednico republike spremljal na štirih obiskih v tujini: od 26. do 27. februarja na uradnem obisku v Bolgariji, od 25 do 29. julija na otvoritvi olimpijskih iger v Parizu, od 19. do 22. avgusta na državniškem obisku Mongolije in od 10. do 11. oktobra na srečanju skupine predsednikom Arraiolos v Krakovu.

UPRS

Samostojno pa se je udeležil treh mednarodnih dogodkov v tujini: od 28. do 29. februarja v Londonu, kjer je na konferenci sodeloval na panelu prvih dam, od 11. do 12. marca je bil v Kopenhagnu (Danska) na panelu Svetovne zdravstvene organizacije, od 9. – 12. septembra pa je v Kijevu sodeloval na četrtem vrhu partnerjev voditeljev držav, ki ga je gostila žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska.

Takrat naj bi jo tudi brez poprejšnjega dogovora z vsemi akterji zunanje politike povabil na obisk v Slovenijo, kamor je prišla 19. novembra. Na njegovo povabilo sta lani Slovenijo obiskali še prva dama Hrvaške Sanja Musić Milanović, ki se je 22. maja udeležila konference NIJZ, in prva dama Islandije Eliza Reid, ki se je 13. in 14. junija udeležila dvodnevnega Blejskega vodnega foruma.

V Ljubljani je 6. junija na konferenci Ana Lyndh Foundatition sprejel jordansko princeso Rym Ali, 11. junija pa soproga kosovske predsednice Prindona Sadriua, s katerim se je udeležil prireditve Rastoča knjiga ob pristopu Kosova k tej akciji. Na obisku ukrajinskih sirot 3. aprila v Slavini pri Postojni ga je spremljal tudi sin Maks Musar.

V poročilu o svojih aktivnosti lani je Musar zapisal, da je spremljal predsednico na 68 prireditvah, med katerimi je bilo 23 protokolarnih prireditev in 45 drugih dogodkov in prireditev. Samostojno pa se je kot soprog predsednice udeležil 22 dogodkov in prireditev po Sloveniji, na dvanajstih je zbrane tudi nagovoril. Sam se je udeležil še 27 dogodkov in prireditev, na desetih pa nagovoril zbrane.

UPRS

Imel je tudi številna srečanja na temo slovenske kulturne dediščine, saj se ima za strokovnjaka za to področje. Sedemkrat je vodil skupine obiskovalcev po predsedniški palači. Lani je podaril štiri terapevtske robotske mačke, britanski veleposlanici Tiffany Sadler pa ob 75. obletnici Nata in 20. obletnici slovenske pridružitve tej organizaciji dva zgodovinska eksponata.

Tisoč evrov na mesec nadomestila

Pravzaprav nikoli doslej nismo imeli tako aktivne prve dame oziroma prvega soproga, kar je v uvodu omenjenem intervjuju priznala tudi predsednica Pirc Musarjeva. Uradno je še vedno zaposlen v svojem podjetju Ruska dača in je eden najbolj premožnih Slovencev, z zbirko starih avtomobilov, vredno več milijonov evrov, ogromno nepremičnin, svoje premoženje pa je pridobil s poslovanjem preko davčnih oaz in hobotnico podjetij, ki je nastala na pogorišču finančnega imperija privatizacijskega tajkuna Darka Horvata. 

Za protokolarne aktivnosti ima vedno čas, v predsedniški palači pa ima posebno sobo, ki jo uporablja, kadar pride v urad predsednice. Soprog predsednice republike je v skladu z veljavno zakonodajo upravičen do nadomestila za opravljanje protokolarnih funkcij 15 odstotkov plače predsednice republike. Kot so nam odgovorili v uradu predsednice, je za mesec januar 2025 prejel nadomestilo 1009,61 evra. 

UPRS

Skupni stroški za njegove aktivnosti v Sloveniji so lani urad predsednice stali 250,60 evra, skupni stroški njegovih poti v tujino pa v letu 2024 in 2025 (do zdaj) 1975,84 evra. Od tega so za njegov obisk v Kopenhagnu odšteli 120,72 evra, v Ukrajini pa 1241,99 evra. Obiska v Londonu ter v Izraelu in Palestini nista bremenila državnega proračuna. Spremljanje predsednice v Bolgariji je urad dodatno stalo 18,79 evra, na olimpijadi v Parizu 594,34 evra, v Mongoliji in na Poljskem pa zaradi njega ni bilo dodatnih stroškov.

Videti je, da Aleš Musar izjemno uživa v vlogi prvega soproga, prav tako kot njegova žena, predsednica Nataša Pirc Musar. S svojimi aktivnostmi včasih spominjata na kraljevski par. Na kronanju britanskega kralja Karla III. leta 2023 je predsednica nosila drago ogrlico in zapestnico, ki jo je prejšnjemu predsedniku Borutu Pahorju podaril emir Katarja in je kot protokolarno darilo ostalo v uradu. 

Skupaj s soprogom sta prenočila v prestižnem petzvezdičnem hotelu Conrad St James v središču Londona, kar je državni proračun stalo 1657 evrov. V London sta priletela s falconom, ki pa se je tam pokvaril, zato sta se vrnila s slovaško predsednico Zuzano Čaputovo. Zaradi tega si predsednica prizadeva, da bi Slovenija imela na razpolago dve letali, ne le eno. Prav tako meni, da bi Slovenija morala imeti posebno predsedniško rezidenco.

Primož Lavre

Zasliševanje kandidatov za veleposlanike

Predsednica oziroma predsednik republike ima po slovenskem ustavnem redu podoben položaj kot britanski kralj v Združenem kraljestvu, ki je omenjen na bolj ali manj protokolarno vlogo. Toda Pirc Musarjeva se pogosto giblje ob mejah, ki presegajo njene ustavne pristojnosti, rada javno kritizira vlado, zaradi česar s premierjem Robertom Golobom nista v najboljših odnosih.

Znano je, kako je kitajskega predsednika Xija povabila na državniški obisk v Slovenijo, ne da bi se pred tem uskladila z vlado. Kot je slišati, so v vladi zelo razburjeni tudi nad njenim »zasliševanjem« kandidatov za veleposlanike, za njihov izbor je pristojna vlada, državnozborski odbor za zunanjo politiko pa daje mnenje, zato z njimi opravi pogovor (zaslišanje).

Predsednik je doslej zgolj potrdil veleposlanike (izjema je bil le Danilo Türk, ki ni hotel potrditi Dimitrija Rupla za konzula v Trstu, kamor ga je imenovala vlada Boruta Pahorja), predsednica pa, kot je slišati, pred potrditvijo sprejme kandidate in skupaj s svetovalcem Zlatkom Šabičem preverja njihovo primernost za veleposlaniško funkcijo. 

Miran Juršič

Temu na uradu predsednice pravijo »spoznavni pogovor«, kjer pa zanikajo, da bi šlo za »zasliševanje«: »Novost, ki smo jo uvedli v tem mandatu, pa je sprejem pri predsednici republike, s katerim novoimenovanim veleposlanikom izkažemo dodatno spoštovanje pred odhodom v tujino. Takšna je tudi praksa v tujih državah.« Na zunanjem ministrstvu nam na to vprašanje niso odgovorili.

Brez upoštevanja parlamentarne večine je tudi predlagala Toneta Ropa za guvernerja Banke Slovenije, ki potem v državnem zboru ni zbral zahtevanih najmanj 46 poslanskih glasov. Koalicija še naprej vztraja pri svoji kandidatki Saši Jazbec, državni sekretarki na finančnem ministrstvu, predsednica pa je zdaj pripravljena popustiti, če bi v Svobodi podprli njeno kandidatko za varuhinjo človekovih pravic Katarino Bervar Sternad, direktorico PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, tudi članico društva Ona ve. 

V SD in Levici naj bi jo brez težav podprli, zadržke imajo nekateri v Svobodi, a tudi če bi jih premostili, sami glasovi koalicijskih poslancev niso dovolj, saj jih predsednica potrebuje najmanj 60. To pomeni, da brez NSI ali SDS ne bi šlo, ti dve stranki pa Bervar Sternadove ne bi podprli. Več možnosti za njihovo podporo, zlasti NSI, pa tudi Svobode, bi imel Andraž Zidar, direktor pravne službe na zunanjem ministrstvu, ki je doktoriral iz človekovih pravic, v prejšnji vladi pa je bil direktor diplomatske akademije. To pa je tudi razlog, da ima do njega zadržke Levica, čeprav je šlo za strokovno in ne politično funkcijo.

Podobne težave ima lahko predsednica tudi pri izbiri novih ustavnih sodnikov, ki jih bo morala izbrati kar šest, pri tem pa se bo morala spet uskladiti s koalicijo. Kot je slišati, ima za ta položaj svoje kandidate, a spet jih mora podpreti državni zbor, najmanj 46 poslancev, to pa lahko zagotovi le vladna koalicija, kjer pa ima premier spet svoje interese. Tako se bo merjenje moči med predsednico države in predsednikom vlade nadaljevalo do konca mandata.