Ta vtis se je še povečal z izvolitvijo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, saj naša država tam v zadnjem času zastopa stališča, ki so precej bližje neuvrščenim državam in članicam Bricsa kot pa Evropski uniji.
Po kratkotrajnem obdobju izrazito prozahodne zunanje politike pod ministrom Anžetom Logarjem smo se kot država znašli v kočljivem položaju, saj so notranjepolitični interesi že večkrat prevladali nad nacionalnimi.
In medtem ko v primeru Ukrajine vlada še drži linijo z drugimi demokratičnimi zahodnimi državami, pa je naša diplomacija glede bližnjevzhodnega konflikta popolnoma izgubila kompas in je danes bližje Teheranu kot Bruslju. Vse to seveda ne bo ostalo brez posledic.
Prizor je bil sam po sebi dovolj poveden. Kamera v veliki dvorani Generalne skupščine OZN, ki je petnajst minut spremljala nastop slovenskega premierja Roberta Goloba, se je ob koncu njegovega nastopa za nekaj sekund obrnila proti avditoriju.
Premierjev dramaturški poziv Izraelu, njegovemu premierju Netanjahuju, naj izpusti talce (?!) in konča vojno takoj, je sprožil nekaj navdušenja in aplavza v napol prazni dvorani.
Kamera je kazala navdušeno ploskanje slovenske delegacije, v kateri sta izstopala predvsem zunanja ministrica Tanja Fajon in premierjev svetovalec za nacionalno varnost Vojko Volk.
VEČ V TISKANI IZDAJI IN TRAFIKI24
Reporter št. 41, 2024
