Podobno, kot so priznali Palestino pred evropskimi volitvami. Tudi nedavna uvedba gospodarskih sankcij Slovenije proti Izraelu, ki se nanaša na prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih in ki jih je zunanja ministrica Tanja Fajon označila kot »pogumno akcijo«, je le še en dokaz, kako uradna slovenska politika deluje v skladu z izrazito levičarskimi načeli, ki pa so pogosto dvolična in predvsem zelo predvidljiva.

Slovenija se rada postavlja v vlogo načelnega moralnega voditelja, ki naj bi s svojimi dejanji nastavljal ogledalo Evropski uniji. A kje je ta načelnost, ko gre za druge, morda bolj kompleksne situacije? Kje je bila ta načelnost, ko je dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike Slovenije, že marca javno izjavil, da je Ukrajina vojno izgubila?

Ali pa, ko se je vlada očitno preračunljivo zadržala pri sankcijah proti Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, ki je bil pravnomočno obsojen? V obeh primerih se zdi, da je slovenska politika pripravljena ignorirati načela, ko gre za poslovne interese ali politične povezave.

Uvedba gospodarskih sankcij proti Izraelu se tako na prvi pogled morda res zdi pogumna odločitev, v resnici pa gre v konkretnem primeru le za žongliranje z avokadom.

Sankcije proti Izraelu, ki poleg gospodarskih sankcij vključujejo razglasitev dveh izraelskih ministrov za »persona non grata« in orožarski embargo, so v resnici le simbolne poteze, ki nimajo pravega mednarodnega vpliva. Slovenija, kot majhna in prej muhasta kot pa načelna država, nima dovolj moči, še manj pa ugleda, da bi s takšnimi ukrepi resnično spremenila stanje na terenu.

Vse to se zdi kot igra načelnosti, ki pa se aktivira le, ko je to politično koristno. Zunanja ministrica sicer nenehno poudarja, da gre za moralno odgovornost Slovenije, a ob tem se postavlja vprašanje, zakaj ta moralna odgovornost ne velja tudi v drugih primerih.

Naj ob tem spomnimo, da je bila Tanja Fajon leta 2022, takrat še v vlogi evropske poslanke, edina evropska poslanka iz Slovenije, ki se ni pridružila podpisu pisma Guya Verhofstadta o grozljivih ruskih zločinih v Buchi in o nujnem odzivu EU na to oziroma uvedbi sankcij proti Rusiji. Sankcije proti Rusiji in reševanje ukrajinskih otrok je zahtevala šele na zasedanju EU aprila letos.

Uvedba gospodarskih sankcij proti Izraelu se tako na prvi pogled morda res zdi pogumna odločitev, v resnici pa gre le za žongliranje z avokadom. Slovenija je lani iz izraelskih naselji na nezakonito zasedenem palestinskem ozemlju uvozila le avokado v vrednosti 30 tisoč evrov. Toliko o pogumu in načelnosti.