Prvi interpelirani minister četrte Janševe vlade je diplomat Tone Kajzer, minister za zunanje zadeve. V svežnju z njim je tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je deležen ustavne obtožbe zaradi ravnanj v podporo Izraelu. Zunanja politika pri tehtanju volivcev, kateri stranki nameniti glas, nikoli ni igrala pomembne vloge, njen močni obrat pa bi tokrat lahko vplival na razpoloženje javnega mnenja.

Profimedia

Dvojni standardi v Združenih narodih

Na junijskem Evropskem svetu je izvršna oblast dala prednost izraelski politiki (Benjaminu Netanjahuju) in njenim interesom, ne pa interesom Evropske unije (Kaji Kallas). Blokirala je skupno izjavo EU o širjenju nezakonite gradnje judovskih naselij na Zahodnem bregu. Po kritičnem odzivu predsednice republike na ravnanje izvršne oblasti je predsednik vlade Janez Janša na omrežju X zapisal: »Slovenija je suverena država ter enakopravna članica EU in brez našega soglasja (ali soglasja katerekoli druge članice) ni ’evropskega zunanjepolitičnega stališča’, ki bi ga morali podpreti. Smo (so)odločevalci in ne hlapci.« V pogovoru za Fox News Digital je bil na več mestih kritičen do posameznih evropskih vlad in evropskih voditeljev, omenil je Španijo in Irsko. Združenim narodom je očital uporabo dvojnih standardov pri svetovnih spopadih. V govoru na splošni razpravi Generalne skupščine Združenih narodov se je zavzel za mednarodni red, ki bo uporabljal enake vatle v vseh položajih, v katerem bodo vsa človeška življenja enako vredna in v katerem se instrumenti mednarodnega pravnega reda ne bodo izkoriščali v interesu močnejših. Vprašanje varnosti na Bližnjem vzhodu je izjemno pomembno, vendar bi morali podobne standarde uporabljati tudi za druga vprašanja, kot je na primer trpljenje kristjanov v Nigeriji. Sklicevanje na dvojne vatle je tudi sicer retorični prijem, ki ga uporablja v notranjepolitičnih polemikah in nastopih.  

MORS

Politično utemeljeni, a pravno šibki

Kmalu po priseganju, da nismo hlapci (Bruslja), sta Svoboda in Levica (SD ni zraven) spisali ustavno obtožbo, ki mu očita prav – hlapčevstvo. Vse tri opozicijske stranke so dober teden pozneje spisale še interpelacijo zoper zunanjega ministra Toneta Kajzerja, ki tudi v videokolumnah Kajzerjev kompas zatrjuje, da slovenska diplomacija vsak dan aktivno deluje za interes Slovenije.

Kot izhaja iz predloga ustavne obtožbe, Svoboda in Levica Janši očitata tudi kršitev deklaracije o zunanji politiki, resolucije o strategiji nacionalne varnosti, ravnanje v nasprotju s svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča in kršenje Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Da ustavni sodniki ugotovijo kršitev načela suverenosti (da je premier podredil državo interesom tuje države), so potrebni neizpodbitni pravni dokazi o protipravnem delovanju, ne le politične interpretacije diplomatskih potez ali lobističnih stikov. Očitki, denimo, da je vlada ravnala v nasprotju z deklaracijo o zunanji politikiali strateškimi resolucijami, so politično lahko utemeljeni, a pravno šibki. Gre za politične akte oziroma smernice državnega zbora, če se ne spoštujejo, se to rešuje s političnimi orodji (interpelacija ministra, nezaupnica vladi) in ne z ustavno obtožbo.  

X profil Janeza Janše

Pripravlja se nova strategija zunanje politike

Velja slaven rek, da je zunanja politika nadaljevanje notranje politike. Na Pučnikovem simpoziju marca letos je temu pritrdil takrat še kandidat za poslanca Tone Kajzer rekoč, da je »zunanja politika vedno podaljšek notranje, kar se je odražalo tudi v času sedanje vlade«. In res, vsaka vlada sestavi svojo strategijo zunanje politike s svojimi strokovnjaki. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan je potrdil, da je v pripravi nova. Za osnovo bodo vzeli strategijo iz leta 2015 in njeno posodobitev iz leta 2021 (prezrli pa tisto, ko jo je sprejela Golobova vlada, op. a.). Prihodnji mesec se bo prvič sestal novi strateški svet za zunanjo politiko.

V razmerah naraščajoče polarizacije je povezava oziroma odvisnost med notranjo in zunanjo politiko še toliko bolj vidna. Že v mandatu tretje Janševe vlade je občasno prihajalo tudi do, recimo, neusklajenosti z Evropsko komisijo.Njena predsednica Ursula von der Leyen in premier Janez Janša sta bila na skupni novinarski konferenci ob začetku drugega predsedovanja Slovenije Svetu EU mrkih obrazov in si namenila komaj kakšen pogled.

Slovenska blokada skupne izjave EU je odprla vprašanje, ali je v prid Slovenije ali nekoga drugega. Posledicam »Janševe stave na Izrael«, kot so zapisali v Delu, mnenjski voditelji na desni ne dajejo veliko teže, na levici pa menijo, da bi lahko ogrozila celo črpanje evropskih sredstev, predvsem pa bi bratenje z nestabilnimi zavezniki vzhodne Evrope oziroma srednjeevropskega bloka (v Vzhodni Evropi je več zdrave pameti, je dejal Janša na Blejskem strateškem forumu) vodilo v marginalizacijo Slovenije. Za kolumnista Mladine po padcu Orbanove Madžarske Janševa Slovenija prevzema žezlo evropske spake.

arhiv Reporterja

Česar Janša ni dvakrat podčrtal

V pogovoru za izraelski časopis Israel Hayom (Izrael danes) je premier Janša dejal, da je prejšnja vlada priznala Palestino v nasprotju s slovensko zakonodajo. Napovedal je, da bo njegova koalicija to odločitev uradno zamrznila. Kot prvi voditelj države članice EU naj bi v pogovoru napovedal namero, da bo Slovenija veleposlaništvo iz Tel Aviva preselila v Jeruzalem. Kacin je za Delo pomenljivo dejal, da »kolikor jaz vem, gre le za eno objavo v enem izraelskem časopisu, ki je neavtorizirana, ne vem, kaj točno je povedal predsednik vlade v tem pogovoru na daljavo, a če bi bilo kaj več na tem, bi gotovo predsednik vlade to dvakrat podčrtal, pa o tem ni rekel še čisto nič.« Kacin, vlada ga je imenovala za predsednika koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve, je tako podal svojevrsten demanti Janševega pogovora za izraelski časnik. Je najbolj bran in razširjen dnevni časopis v judovski državi. Izhaja v hebrejščini, spletna izdaja pa je na voljo tudi v angleškem jeziku.

Diplomacija in ulični aktivizem

Obrat v zunanji politiki se lahko relativizira s pogledom na prejšnji mandat, ki je zašel že na mejo aktivizma. Spomnimo na nastop Roberta Goloba, ko je med govorom na 79. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov septembra pred dvema letoma udarjal po govorniškem pultu in nagovoril izraelskega premierja z besedami: »Gospod Netanjahu, ustavite to vojno takoj!«

Z Golobom se je ujela predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je v Bruslju maja lani, bila je na uradnem delovnem obisku v evropskih ustanovah, v Evropskem parlamentu dejala, da »gledamo genocid, pa smo tiho«, pri čemer se je zmotila in namesto Gaze omenila Zahodni breg. Deležna je bila večinskega odobravanja in stoječega ploskanja, pa tudi nekaj glasnega neodobravanja poslancev iz vrst desnih in konservativnih strank. Če ji je verjeti, je to povedala mimo vnaprej napisanega govora oziroma z drugimi besedami: predala se je čustvom. Romana Tomc (SDS), podpredsednica Evropske ljudske stranke, je na omrežju X kratko zapisala: »Ni običajno, da predsedniki držav, ki nastopajo v Evropskem parlamentu, s svojim govorom delijo. Slovenski predsednici je to žal uspelo.«

Opazovalci smo dobili vtis, da premier in predsednica republike že kar tekmujeta, kateri je bolj kritičen do izraelskega početja s Palestinci. Znotrajkoalicijska dinamika (predvsem pritiski stranke Levica) in želja po profiliranju Slovenije kot napredne zaščitnice človekovih pravic v času članstva v Varnostnem svetu ZN sta nagnili v prid ostrejši retoriki. Golob je prevzel bolj radikalna stališča in se meril z Natašo Pirc Musar za naziv glavnega zagovornika palestinske zadeve v državi. Kot ugotavlja nekdanji diplomat Božo Cerar, je slovenska politika do palestinskega vprašanja v letih 2023–2026 nedvomno povečala politično in medijsko prepoznavnost Slovenije v arabskem svetu, vendar tega ne gre enačiti s političnim vplivom. K ustavitvi spopadov in dogovoru o trajnem miru ni prispevala niti ni prinesla kakšnih gospodarskih koristi. Slovenski izvoz v arabski svet ostaja razmeroma omejen, arabske neposredne naložbe v Sloveniji pa marginalne.

FB

Posledice neupoštevanja javnega mnenja?

Poizvedovanja javnega mnenja kažejo, da je javnost še naprej bolj naklonjena palestinski kot izraelski strani. Anketa Mediane je izmerila, da več kot 56 odstotkov vprašanih ne podpira ali sploh ne podpira krepitve odnosov slovenske vlade z Izraelom. Podpira jih okoli 14 odstotkov. Še pred letom je ista agencija po govoru predsednice v Evropskem parlamentu (mimogrede, v njem ni omenila Hamasa) na vzorcu anketirancev izmerila, da so ti njen nastop prepričljivo podprli. Gotovo je ta javnomnenjska podpora še prispevala k »pogumu« pri obsodbi Izraela, v teh tednih obrata zunanje politike pa je marsikoga spravilo malce v zadrego, ker novi vladi ni mar razpoloženje volivcev. Kot v knjigi Diplomati ugotavlja prvi zunanji minister Dimitrij Rupel, se Slovenci večinoma poistovetijo z narodi, ki si prizadevajo pridobiti oziroma ohraniti samostojno/neodvisno državnost. Mimogrede, minister Kajzer je Diplomate podaril predsedniku državnega zbora in Resnice Zoranu Stevanoviću.

Zunanja politika pri tehtanju volivcev, kateri stranki nameniti glas, ne igra odločilne vloge. Ne glede na nizko priljubljenost vlade je SDS na zadnji meritvi Ninamedie za Dnevnik pokazala, da ohranja stabilno vodstvo in ga pred Svobodo, relativno zmagovalko volitev, celo povečuje. V začetku meseca je politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič v Delu prav ob obravnavi razsežnosti slovenske blokade skupne izjave EU o širjenju nezakonite gradnje naselij na Zahodnem bregu razpravo sklenil, da je ocena, za katero javno mnenje ne šteje nič, Janševo vladavino pokopala že trikrat.

Robert Balen

Veto kot orodje in orožje

Slovenija je avgusta uporabila veto pri sprejetju izjave EU, v kateri bi sedemindvajseterica obsodila načrte Izraela za gradnjo 1234 hiš in drugih stanovanjskih objektov na Zahodnem bregu okupiranega palestinskega ozemlja. Novogradnje na območje E1 bi dopolnile obkrožitev ilegalnih izraelskih naselij okoli Jeruzalema. »Slovenija podpira spoštovanje mednarodnega prava in dogovorjeno rešitev dveh držav, ki upošteva legitimne interese obeh strani,« so v pojasnilu sporočili z zunanjega ministrstva, da bi zanikali špekulacije, da nova vlada ne stoji za konsenzualnim stališčem celotne Unije. To stališče je temelj njene zunanje politike do Bližnjega vzhoda. Tudi s prestavitvijo veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem bi prelomila dolgoletno stališče EU, da bi se končni status mesta moral rešiti s pogajanji v okviru rešitve dveh držav.

Vlada o tem vetu ni odločala, minister Kajzer pa ponavlja, da »gre za minorno zadevo« oziroma »vihar v kozarcu vode« in da so »pomisleke imele tudi druge države«. Ob tem pa velja spomniti, da je premier Janša v intervjuju za izraelski dnevnik Israel Hayom dejal, da bo koalicija priznanje Palestine uradno zamrznila, o čemer so se dogovorili med koalicijskimi pogajanji, in da bo to del zunanjepolitične agende nove vlade. Z drugimi besedami, Janša se je v koalicijskih pogajanjih glede odnosa do judovske države pridržal svoje ingerence.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Naslovnica