Hrvaška danes slovesno obeležuje dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 24. obletnico vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je dejala, da se je treba obrniti v prihodnost, premier Andrej Plenković pa si je zaželel več pravičnosti in manj korupcije v državi.

Na Hrvaškem bodo danes obeležili dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ob 24. obletnici vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Osrednja slovesnost bo potekala v Kninu, nekdanjem središču srbskega upora na Hrvaškem, na kateri pričakujejo tudi celoten hrvaški državni vrh.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je včeraj na slovesnosti ob 75. obletnici začetka varšavske vstaje priznal moralno odgovornost Nemčije za grozodejstva med drugo svetovno vojno ter Poljake prosil za odpuščanje. Je pa v Varšavi tudi zavrnil možnost finančnih reparacij, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred 75. obletnico poskusa atentata na nacističnega diktatorja Adolfa Hitlerja pozvala k odločnemu uporu proti naraščajočemu desničarskemu ekstremizmu v Nemčiji. Kor je dejala v tedenskem videosporočilu, bi moral biti 20. julij dan spomina na vse, ki so se postavili po robu nacističnemu režimu.

V Trstu je danes potekala slovesnost ob 99. letnici požiga Narodnega doma, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Zamejski Slovenci so s slovesnostjo izkazali navezanost na poslopje, ki ga je fašistični režim leta 1920 uničil in s tem zadal hud udarec njihovemu bogatemu življenju in razvejani dejavnosti.

V nemškem Frankfurtu je moralo zaradi deaktivacije bombe iz druge svetovne vojne svoje domove danes zapustiti več tisoč ljudi. Neeksplodirano bombo ameriškega izvora so nedavno odkrili med gradbenimi deli v bližini sedeža Evropske centralne banke (ECB).

Premier Marjan Šarec se je na slovesnosti ob 74. obletnici preboja partizanov skozi nemški obroč na Menini planini med drugo svetovno vojno zavzel za ohranitev Evrope. Kot je dejal, so zanjo padli mnogi, "zato ne dovolimo, da propade". Za vlado, ki jo vodi, je dejal, da ni ne proameriška ne proruska, ampak proslovenska in proevropska.

Soboška škofija je ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zelo aktivna. Vrhunec praznovanj bo maša z najvišjimi cerkvenimi predstavniki na dan državnega praznika, 17. avgusta, v Beltincih. O tem je za STA spregovoril soboški škof Peter Štumpf in poudaril tudi, da je treba negovati različnost, značilno za Prekmurje.

Pozivi, da moramo imeti radi svojo državo in jo bolj ceniti, so bili rdeča nit včerajšnjega srečanja pod mogočno Najevsko lipo nad Črno na Koroškem, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec. Poudaril je, da politiki pridejo in gredo, država pa ostane. Dan pod lipo tako mineva v razmisleku o položaju in prihodnosti Slovenije.

Pred dnevom državnosti, 25. junijem, bo danes v ljubljanski stolnici potekala zahvalna maša za domovino, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore. Maše se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik republike Borut Pahor je ob 30. obletnici posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah pripravil sprejem v predsedniški palači. "Naša lipa je postala simbol sprave in odpuščanja," je ob tem dejal slavnostni govornik, član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave Franci Feltrin in dodal, da so pobudniki s tem dosegli svoj namen.

Predsednik republike Borut Pahor ob 30. obletnici posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah pripravlja sprejem. Slavnostni govornik bo član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave Franci Feltrin. Sprejem poteka dan pred tradicionalno žalno slovesnostjo, ki bo v soboto, so sporočili iz urada predsednika.

Na današnji dan mineva 90 let od rojstva Judinje Ane Frank, ki je po svetu zaslovela z dnevnikom, nastalim v času nemške okupacije Nizozemske. Konca vojne ni dočakala, z zapisi iz časa nacizma, kot ga je doživljala kot najstnica, pa je prodrla v 70 jezikov. V Amsterdamu stoji tudi muzej, ki opominja javnost na grozote holokavsta.

Slovesnosti ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji so se danes začele še v Franciji. Na osrednji slovesnosti v mestu Colleville-sur-Mer je francoski predsednik Emmanuel Macron pozval k podpori "zavezništvu svobodnega sveta". Ameriški predsednik Donald Trump pa je izpostavil trdnost vezi z zaveznicami iz druge svetovne vojne.

Rusija se je včeraj odzvala na letošnje slovesnosti ob 75. obletnici izkrcanja zaveznikov v drugi svetovi vojni, ki je prineslo vojaški preobrat. Kot so sporočili v Moskvi, zavezniško izkrcanje ni bilo ključno za nadaljnji potek vojne in z njegovim pomenom ne bi smeli pretiravati.

V Normandiji bo danes osrednja slovesnost ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja, ki se je bosta med drugim udeležila francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik ZDA Donald Trump. Slovesnost v Franciji bodo pripravili dan po britanski osrednji slovesnosti na jugu Anglije.

V obmorskem mestu Portsmouthu na jugu Anglije so danes pripravili slovesnost ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki so se je med drugim udeležili britanska kraljica Elizabeta II., predsednik ZDA Donald Trump in francoski predsednik Emmanuel Macron. Prišlo je tudi okoli 300 veteranov, ki se jim je kraljica v nagovoru zahvalila.

Na jugu Anglije bodo danes slovesnosti ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki se bodo v četrtek nadaljevale v Franciji. Slovesnosti v Portsmouthu se bodo med drugim udeležili britanska kraljica Elizabeta II., predsednik ZDA Donald Trump, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanska ministrska predsednica Theresa May.

Črnogorsko ministrstvo za obrambo je objavilo nov razpis za prodajo jahte Jadranka, ki je bila leta 1977 v Kraljevici zgrajena za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Na prvem razpisu ni bilo zainteresiranih za nakup jahte, zato so ceno z 80.000 evrov znižali na 50.000 evrov, poročajo črnogorski mediji.

Špansko vrhovno sodišče je danes začasno ustavilo za ponedeljek predvideni izkop posmrtnih ostankov nekdanjega diktatorja Francisca Franca iz mavzoleja blizu Madrida. Kot so sporočili, še preučujejo pritožbo družine nekdanjega diktatorja, ki izkopu nasprotuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.