Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj na predvečer evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov udeležil pietetne slovesnosti v Muzeju meščanstva Lendava. V nagovoru je opozoril, da so se totalitarizmi vedno začeli z majhnimi nestrpnostmi, in poudaril, da "stopiti v bran manjšini pomeni stopiti v bran sožitju".

Dan pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov bo po Sloveniji potekalo več dogodkov. V ljubljanski stolnici se bodo žrtev spomnili z mašo, po kateri bo akademija Študijskega centra za narodno spravo, v Lendavi pa bo občinska slovesnost, ki se je bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

V Sloveniji in Evropi bomo v petek obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je pred desetimi leti določil Evropski parlament. Od leta 2012 ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan pred natanko 80. leti je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

V mestu Šopron na madžarsko-avstrijski meji so se danes spomnili 30. obletnice vseevropskega piknika. Tedaj so simbolično kratkotrajno odprli meje, kar je izkoristilo več sto Vzhodnih Nemcev in zbežalo v Avstrijo. Slovesnosti se je udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je ob tem poudarila pomen skupnih evropskih vrednot.

Padec Berlinskega zidu 9. novembra 1989 velja za simbol padca železne zavese oziroma razpada komunističnih režimov v državah vzhodnega bloka, ki je tlakoval tudi pot nemški združitvi. A tok dogodkov v Vzhodni Evropi, ki so pripeljali do tega, se je začel mesece prej, med pomembnejšimi je bil tudi vseevropski piknik 19. avgusta v madžarskem Šopronu.

V Beltincih, kjer bo v soboto državna proslava ob obletnici združitve Prekmurja z matico, bodo imeli že danes tudi slovesnost ob občinskem prazniku, ki ga slavijo 17. avgusta, na dan obletnice. Ob tem bodo na mestu, kjer je bilo pred 100 leti veliko ljudsko praznovanje, odkrili spominsko znamenje.

Petkova močna nevihta je poškodovala Štanjelski grad v občini Komen. Predsednik PGD Komen Marko Adamič je za STA pojasnil, da je strela udarila v kamniti stolp gradu in odkrušila del stolpa. Gasilci so posredovali naslednji dan in zadevo sanirali, zdaj je vse po nadzorom, je dejal. Po prvih ocenah je škode za več kot 30.000 evrov.

Hrvaška danes slovesno obeležuje dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 24. obletnico vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je dejala, da se je treba obrniti v prihodnost, premier Andrej Plenković pa si je zaželel več pravičnosti in manj korupcije v državi.

Na Hrvaškem bodo danes obeležili dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ob 24. obletnici vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Osrednja slovesnost bo potekala v Kninu, nekdanjem središču srbskega upora na Hrvaškem, na kateri pričakujejo tudi celoten hrvaški državni vrh.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je včeraj na slovesnosti ob 75. obletnici začetka varšavske vstaje priznal moralno odgovornost Nemčije za grozodejstva med drugo svetovno vojno ter Poljake prosil za odpuščanje. Je pa v Varšavi tudi zavrnil možnost finančnih reparacij, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred 75. obletnico poskusa atentata na nacističnega diktatorja Adolfa Hitlerja pozvala k odločnemu uporu proti naraščajočemu desničarskemu ekstremizmu v Nemčiji. Kor je dejala v tedenskem videosporočilu, bi moral biti 20. julij dan spomina na vse, ki so se postavili po robu nacističnemu režimu.

V Trstu je danes potekala slovesnost ob 99. letnici požiga Narodnega doma, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Zamejski Slovenci so s slovesnostjo izkazali navezanost na poslopje, ki ga je fašistični režim leta 1920 uničil in s tem zadal hud udarec njihovemu bogatemu življenju in razvejani dejavnosti.

V nemškem Frankfurtu je moralo zaradi deaktivacije bombe iz druge svetovne vojne svoje domove danes zapustiti več tisoč ljudi. Neeksplodirano bombo ameriškega izvora so nedavno odkrili med gradbenimi deli v bližini sedeža Evropske centralne banke (ECB).

Premier Marjan Šarec se je na slovesnosti ob 74. obletnici preboja partizanov skozi nemški obroč na Menini planini med drugo svetovno vojno zavzel za ohranitev Evrope. Kot je dejal, so zanjo padli mnogi, "zato ne dovolimo, da propade". Za vlado, ki jo vodi, je dejal, da ni ne proameriška ne proruska, ampak proslovenska in proevropska.

Soboška škofija je ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zelo aktivna. Vrhunec praznovanj bo maša z najvišjimi cerkvenimi predstavniki na dan državnega praznika, 17. avgusta, v Beltincih. O tem je za STA spregovoril soboški škof Peter Štumpf in poudaril tudi, da je treba negovati različnost, značilno za Prekmurje.

Pozivi, da moramo imeti radi svojo državo in jo bolj ceniti, so bili rdeča nit včerajšnjega srečanja pod mogočno Najevsko lipo nad Črno na Koroškem, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec. Poudaril je, da politiki pridejo in gredo, država pa ostane. Dan pod lipo tako mineva v razmisleku o položaju in prihodnosti Slovenije.

Pred dnevom državnosti, 25. junijem, bo danes v ljubljanski stolnici potekala zahvalna maša za domovino, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore. Maše se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik republike Borut Pahor je ob 30. obletnici posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah pripravil sprejem v predsedniški palači. "Naša lipa je postala simbol sprave in odpuščanja," je ob tem dejal slavnostni govornik, član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave Franci Feltrin in dodal, da so pobudniki s tem dosegli svoj namen.

Predsednik republike Borut Pahor ob 30. obletnici posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah pripravlja sprejem. Slavnostni govornik bo član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave Franci Feltrin. Sprejem poteka dan pred tradicionalno žalno slovesnostjo, ki bo v soboto, so sporočili iz urada predsednika.

Na današnji dan mineva 90 let od rojstva Judinje Ane Frank, ki je po svetu zaslovela z dnevnikom, nastalim v času nemške okupacije Nizozemske. Konca vojne ni dočakala, z zapisi iz časa nacizma, kot ga je doživljala kot najstnica, pa je prodrla v 70 jezikov. V Amsterdamu stoji tudi muzej, ki opominja javnost na grozote holokavsta.