Pred dnevom državnosti, 25. junijem, bo danes v ljubljanski stolnici potekala zahvalna maša za domovino, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore. Maše se bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Predsednik republike Borut Pahor je ob 30. obletnici posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah pripravil sprejem v predsedniški palači. "Naša lipa je postala simbol sprave in odpuščanja," je ob tem dejal slavnostni govornik, član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave Franci Feltrin in dodal, da so pobudniki s tem dosegli svoj namen.

Predsednik republike Borut Pahor ob 30. obletnici posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah pripravlja sprejem. Slavnostni govornik bo član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave Franci Feltrin. Sprejem poteka dan pred tradicionalno žalno slovesnostjo, ki bo v soboto, so sporočili iz urada predsednika.

Na današnji dan mineva 90 let od rojstva Judinje Ane Frank, ki je po svetu zaslovela z dnevnikom, nastalim v času nemške okupacije Nizozemske. Konca vojne ni dočakala, z zapisi iz časa nacizma, kot ga je doživljala kot najstnica, pa je prodrla v 70 jezikov. V Amsterdamu stoji tudi muzej, ki opominja javnost na grozote holokavsta.

Slovesnosti ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji so se danes začele še v Franciji. Na osrednji slovesnosti v mestu Colleville-sur-Mer je francoski predsednik Emmanuel Macron pozval k podpori "zavezništvu svobodnega sveta". Ameriški predsednik Donald Trump pa je izpostavil trdnost vezi z zaveznicami iz druge svetovne vojne.

Rusija se je včeraj odzvala na letošnje slovesnosti ob 75. obletnici izkrcanja zaveznikov v drugi svetovi vojni, ki je prineslo vojaški preobrat. Kot so sporočili v Moskvi, zavezniško izkrcanje ni bilo ključno za nadaljnji potek vojne in z njegovim pomenom ne bi smeli pretiravati.

V Normandiji bo danes osrednja slovesnost ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja, ki se je bosta med drugim udeležila francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik ZDA Donald Trump. Slovesnost v Franciji bodo pripravili dan po britanski osrednji slovesnosti na jugu Anglije.

V obmorskem mestu Portsmouthu na jugu Anglije so danes pripravili slovesnost ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki so se je med drugim udeležili britanska kraljica Elizabeta II., predsednik ZDA Donald Trump in francoski predsednik Emmanuel Macron. Prišlo je tudi okoli 300 veteranov, ki se jim je kraljica v nagovoru zahvalila.

Na jugu Anglije bodo danes slovesnosti ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki se bodo v četrtek nadaljevale v Franciji. Slovesnosti v Portsmouthu se bodo med drugim udeležili britanska kraljica Elizabeta II., predsednik ZDA Donald Trump, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanska ministrska predsednica Theresa May.

Črnogorsko ministrstvo za obrambo je objavilo nov razpis za prodajo jahte Jadranka, ki je bila leta 1977 v Kraljevici zgrajena za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Na prvem razpisu ni bilo zainteresiranih za nakup jahte, zato so ceno z 80.000 evrov znižali na 50.000 evrov, poročajo črnogorski mediji.

Špansko vrhovno sodišče je danes začasno ustavilo za ponedeljek predvideni izkop posmrtnih ostankov nekdanjega diktatorja Francisca Franca iz mavzoleja blizu Madrida. Kot so sporočili, še preučujejo pritožbo družine nekdanjega diktatorja, ki izkopu nasprotuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Avstrijska policija je ob koncu sobotne slovesnosti v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev v Pliberku prijela 48-letnega Hrvata, ki je dvignil roko v nacistični pozdrav. Kot danes poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je prijeti zdaj v celovškem zaporu, najverjetneje pa ga bo doletel izgon iz Avstrije in prepoved bivanja v tej državi.

Zgodovinarka in publicistka Helena Jaklitsch se je rodila v Novem mestu v slovensko-kočevarski družini. Pred tremi leti je doktorirala na oddelku za zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti s temo Slovensko begunsko šolstvo v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950.

V Pliberku na avstrijskem Koroškem bo v soboto potekal protest "za prepoved ustaških in nacističnih zborovanj v Avstriji", so sporočili iz Združenja koroških partizanov, ki stojijo za pobudo "spomin in delovanje". Zborovanju Hrvatov na Libuškem polju, ki je načrtovano za 18. maj, bi se bilo treba izogniti, so pozvali.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob današnjem dnevu zmage obljubil, da bo zagotovil visoko zmogljivost ruske vojske. Ob prazniku, s katerim se v Rusiji spominjajo zmage v drugi svetovni vojni, se je na paradi na moskovskem Rdečem trgu zbralo 13.000 vojakov, prišli so tudi številni obiskovalci.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je včeraj na Maclju, v Hudi jami in Pliberku položila cvetje in prižgala sveče za "nedolžne žrtve pripadnikov Jugoslovanske armade po koncu druge svetovne vojne", so sporočili iz urada hrvaške predsednice. Izpostavili so, da je šlo za "največji povojni zločin v Evropi po drugi svetovni vojni".

Negotovega časa, v katerem je pred 30 leti nastala Majniška deklaracija, so se včeraj spomnili na Slovenski matici, ki ima prostore na Kongresnem trgu v Ljubljani, prav tam, kjer je bila deklaracija na včerajšnji dan leta 1989 tudi prebrana. Sodelujoči so se na okrogli mizi strinjali, da je bil kljub negotovosti to tudi čas, poln upanja.

V predsedniški palači je bil danes sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Predsednik države Borut Pahor je ob tem poudaril "nepozaben simbolni in stvarni pomen" deklaracije. Tlakovala je pot slovenske osamosvojitve, zato si po njegovem zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu. Svoj sprejem so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije organizirali tudi udeleženci seje RK ZSMS, v okviru katere je bila Majniška deklaracija prebrana - na sprejem je prišel iz zapor na Dobu tudi Igor Bavčar.

V spomin na dogodek pred 30 leti, ko so na znamenitem shodu v podporo obtoženim v aferi JBTZ prebrali Majniško deklaracijo, bo v predsedniški palači danes dopoldne sprejem, na kateri bo poleg predsednika Boruta Pahorja slavnostni govornik tudi soavtor deklaracije Dimitrij Rupel. Obletnico bodo obeležili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine.

V javnomnenjski raziskavi, ki so jo izvedli po celotni Rusiji, je 51 odstotkov vprašanih pozitivno ocenilo nekdanjega voditelja nekdanje Sovjetske zveze Josipa Stalina. Gre za največjo podporo Stalinu v zadnjih dveh desetletjih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.