Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je včeraj na Maclju, v Hudi jami in Pliberku položila cvetje in prižgala sveče za "nedolžne žrtve pripadnikov Jugoslovanske armade po koncu druge svetovne vojne", so sporočili iz urada hrvaške predsednice. Izpostavili so, da je šlo za "največji povojni zločin v Evropi po drugi svetovni vojni".

Negotovega časa, v katerem je pred 30 leti nastala Majniška deklaracija, so se včeraj spomnili na Slovenski matici, ki ima prostore na Kongresnem trgu v Ljubljani, prav tam, kjer je bila deklaracija na včerajšnji dan leta 1989 tudi prebrana. Sodelujoči so se na okrogli mizi strinjali, da je bil kljub negotovosti to tudi čas, poln upanja.

V predsedniški palači je bil danes sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Predsednik države Borut Pahor je ob tem poudaril "nepozaben simbolni in stvarni pomen" deklaracije. Tlakovala je pot slovenske osamosvojitve, zato si po njegovem zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu. Svoj sprejem so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije organizirali tudi udeleženci seje RK ZSMS, v okviru katere je bila Majniška deklaracija prebrana - na sprejem je prišel iz zapor na Dobu tudi Igor Bavčar.

V spomin na dogodek pred 30 leti, ko so na znamenitem shodu v podporo obtoženim v aferi JBTZ prebrali Majniško deklaracijo, bo v predsedniški palači danes dopoldne sprejem, na kateri bo poleg predsednika Boruta Pahorja slavnostni govornik tudi soavtor deklaracije Dimitrij Rupel. Obletnico bodo obeležili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine.

V javnomnenjski raziskavi, ki so jo izvedli po celotni Rusiji, je 51 odstotkov vprašanih pozitivno ocenilo nekdanjega voditelja nekdanje Sovjetske zveze Josipa Stalina. Gre za največjo podporo Stalinu v zadnjih dveh desetletjih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Študijski center za narodno spravo je predstavil delo vladne komisije za izvajanje zakona o popravi krivic in spletno stran Zakladnica spominov, ki prinaša pričevanja nekdanjih političnih zapornikov in njihovih svojcev. Skupno je bilo do sedaj do odškodnine upravičenih 34.783 ljudi, komisija pa ocenjuje, da je upravičencev trikrat več.

Litovsko sodišče je danes nekdanjega sovjetskega obrambnega ministra Dmitrija Jazova in še več kot 60 drugih nekdanjih častnikov sovjetske vojske obsodilo vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi nasilnega zatrtja litovskega gibanja za neodvisnost leta 1991, pri čemer je umrlo več ljudi. Jazovu so prisodili deset let zapora.

Predsednik Evropskega parlamenta znova razburja s svojimi izjavami o fašizmu. Za italijansko radijsko postajo je dejal, da je fašistični diktator Benito Mussolini "naredil tudi nekaj dobrih stvari". V odzivu na kritike je dejal, da se z njegovimi izjavami manipulira.

Katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem je zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo letošnje maše na Libuškem polju pri Pliberku, ki je bila doslej osrednji del žalne slovesnosti za več deset tisoč hrvaških žrtev povojnih pobojev. V krški škofiji na avstrijskem Koroškem ocenjujejo, da mašo "politično instrumentalizirajo".

Risba, na kateri je upodobljena gola ženska, neverjetno podobna Moni Lisi, bi lahko bila Leonardovo delo, ocenjujejo strokovnjaki iz pariškega muzeja Louvre. Doslej je bilo znano, da je z ogljem ustvarjena risba, znana kot Monna Vanna, nastala v Leonardovem studiu, a so jo pripisovali njegovemu učencu, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Vladajoča hrvaška stranka HDZ je ob 29. obletnici svoje ustanovne skupščine objavila, da je bila prva nesocialistična stranka v takratni Jugoslaviji in prva hrvaška demokratična stranka. Dejstvo je, da je HDZ zamujala več kot leto dni za Slovensko demokratično zvezo, več mesecev pa tudi za Hrvaško socialno-liberalno stranko (HSLS).

Na pokopališču na severu Londona je bil že drugič ta mesec oskrunjen grob nemškega filozofa Karla Marxa, so v soboto poročali britanski mediji. Upravniki pokopališča so na Twitterju dogodek označili za "nesmiselnega, neumnega in neukega".

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je včeraj v Zagrebu priznala, da je naredila napako, ko je izjavila, da je "Za dom spremni" stari hrvaški pozdrav. Gre za vzklik, ki so ga med drugo svetovno vojno uporabljali hrvaški zavezniki nacistov ustaši.

Evropska komisarka Violeta Bulc je povabila predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, da skupaj obiščeta Rižarno in Bazovico ter obeležita spomin na slovenske žrtve fašističnega in nacističnega režima. To bi izvedla 25. aprila, na italijanski dan osvoboditve.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je odgovoril slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju na njegovo pismo zaradi spornih izjav italijanskih predstavnikov na nedeljski slovesnosti v Bazovici. Mattarella s Pahorjem deli zaskrbljenost zaradi zaostrovanja retorike v Evropi, obenem pa je Sloveniji zagotovil prijateljstvo Italije.

Predsednik Evropskega parlamenta in član desnosredinske stranke Naprej Italija Antonio Tajani se je včeraj v pismu opravičil hrvaški predsednici Kolindi Grabar-Kitarović in premierju Andreju Plenkoviću zaradi svojih nedeljskih izjav v Bazovici. Obžaloval je, da je omenil "italijansko" Dalmacijo in Istro, so sporočili v Zagrebu.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je ob začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu opravičil za izjave na nedeljski slovesnosti v Bazovici, s katerimi je povzročil razburjenje v Sloveniji in na Hrvaškem. Dejal je, da je želel posredovati sporočilo miru, in izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene.

Na Hrvaškem so včeraj ostro kritizirali izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ki je v nedeljo v Bazovici pri Trstu ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb med drugim dejal, da naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija".

Predsednik republike Borut Pahor je danes italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli poslal pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost v zvezi z "nesprejemljivimi izjavami visokih predstavnikov Italijanske republike ob dnevu spomina na žrtve fojb, ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje".

V Sloveniji se je danes zvrstilo več negativnih odzivov na izjave na oz. ob robu nedeljske slovesnosti v Bazovici pri Trstu ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Premier Marjan Šarec je prek Twitterja sporočil, da gre za zgodovinski revizionizem brez primere.