Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek predlagal oblikovanje ruske alternative spletni enciklopediji Wikipedija. Takšna alternativa globalni enciklopediji bi bila namreč po njegovem mnenju zanesljivejša oz. bolj zaupanja vredna. Kremelj namerava za projekt do leta 2022 nameniti 1,7 milijarde rubljev (24 milijonov evrov).

Prepoved plemiškega predloga von v skladu z zakonom iz leta 1919 ni v neskladju z avstrijsko ustavo, je razsodilo avstrijsko ustavno sodišče, ki je včeraj objavilo razsodbo v primeru Karla Habsburga-Lothringna, vnuka zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Ladja Galeb, ki je zaslovela, ker jo je uporabljal bivši jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, naj bi kmalu dočakala prenovo. Po številnih zapletih s financiranjem projekta je reška mestna uprava na javnem razpisu izbrala izvajalca prenove 117 metrov dolge ladje. Vrednost prenovitvenih del je ocenjena na skoraj osem milijonov evrov.

Nemški zunanji minister Heiko Maas se je Evropejcem zahvalil za prispevek k ponovni združitvi Nemčije in obenem pozval k večji solidarnosti med evropskimi državami. Ta svet potrebuje pogum Evrope iz leta 1989, je prepričan vodja nemške diplomacije.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek sprejel resolucijo, s katero je priznal armenski genocid. Gre za simbolično gesto, ki pa je takoj razjezila Turčijo, s katero ima Washington že tako napete odnose.

Napaka višjega političnega funkcionarja v Vzhodnem Berlinu je pred 30 leti 9. novembra zvečer vodila v padec Berlinskega zidu. Berlinčani, ki niso verjeli svojim ušesom, da lahko sedaj prosto potujejo, so se zgrnili na prehode, stražarji, ki niso bili obveščeni, pa so popustili pritiskom množice in ljudi spustili na drugo stran. Zid je padel.

Najboljša slovenska alpska smučarka v zgodovini Tina Maze se po rojstvu hčerke Anouk, s partnerjem Andreo Massijem sta se jo razveselila februarja lani, posveča pretežno družini. Še vedno dela z večino partnerjev, ki so jo podpirali tudi med kariero, in s tem so povezani tudi skoraj edini njeni sedanji nastopi v javnosti.

S tematiko vaških straž v Šentjoštu sem tudi rodbinsko povezana. Pet bratov mojega ata je bilo pri domobrancih. Vsi so izgubili življenje po vojni, je v intervjuju povedala zgodovinarka in sodelavka Študijskega centra za narodno spravo Marta Keršič.

V nemškem mestu Göttingen so danes oblasti odredile evakuacijo okoli 14.000 ljudi, potem ko so tam našli domnevno bombo. A so potem ugotovili, da ne gre za bombo iz druge svetovne vojne, tako da so se lahko prebivalci vrnili domov.

Od konca druge svetovne vojne letos mineva 74 let, od teh jih je 50 minevalo v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice o medvojnem in povojnem dogajanju, o čemer grozljivo priča okrog 600 neurejenih grobišč po državi, je danes v pridigi za žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Teharjah dejal upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek.

V Spominskem parku Teharje bo danes obletna žalna slovesnost za teharske žrtve. Tudi tokrat bo somaševanje vodil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Zbrane bo po navedbah organizatorja dogodka Nove Slovenske zaveze nagovoril raziskovalec in publicist Slavko Žižek.

Avstrijski parlament je v četrtek potrdil spremembe, v skladu s katerimi bodo lahko avstrijsko državljanstvo pridobili potomci žrtev nacističnega režima, ki so državo zaradi pregona zapustili. Predlog ustreznega zakona je tik pred padcem v parlament maja vložila koalicijska vlada kanclerja Sebastiana Kurza.

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so odprli dokumentarno razstavo Boj in trpljenje, ki jo je pripravil Muzej druge svetovne vojne v Gdansku. Prikazuje usodo Poljske in njenih državljanov med drugo svetovno vojno in po njej.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović rada izpostavlja negativne plati nekdanjega jugoslovanskega sistema. Njen zadnji poskus pa se je izkazal kot spodrsljaj. Dejala je namreč, da je bila pesem Došel bum doma (Pod brajde) zaradi svoje domoljubnosti v nekdanji Jugoslaviji prepovedana. A pesem je nastala desetletje po razpadu Jugoslavije.

Z osrednjo prireditvijo, ki jo pripravljajo primorske borčevske in veteranske organizacije v sodelovanju s primorskimi občinami, se bodo danes v Ajdovščini spomnili na vrnitev Primorske k matični domovini. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Marjan Šarec.

Policija je v četrtek na Reki pridržala 16 italijanskih državljanov zaradi provokacij ob 100. obletnici zasedbe Reke s strani paravojaških enot protislovnega pesnika in politika Gabrieleja D'Annunzia. Nekaj deset pripadnikov italijanskega fašističnega gibanja je nameravalo izvesti performans vnovične zasedbe Reke, so poročali hrvaški mediji.

Hrvaško zunanje ministrstvo je danes v diplomatski noti Italiji najostreje obsodilo odločitev mestnih oblasti v Trstu o postavitvi spomenika protislovnemu pesniku in politiku Gabrieleju D'Annunziu ravno ob stoti obletnici italijanske zasedbe hrvaške Reke. Na Reki so danes neznanci izobesili zastavo nekdanje Kraljevine Italije.

Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti eno od dvoran v predsedniški palači tudi uradno poimenoval po nedavno preminulemu buditelju in vidnemu osamosvojitelju Ivanu Omanu. Ob navzočnosti številnih Omanovih sorodnikov in političnih sopotnikov je izrazil prepričanje, da bo dvorana s svojim imenom služila kot navdih njenim obiskovalcem.

S slovesnostjo in mašo so se danes v Ferdrengu pri Kočevju spomnili 70. obletnice nastanka tamkajšnjega ženskega delovnega taborišča, ki so ga ustanovile povojne komunistične oblasti. Mašo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, nagovora pa sta imeli nekdanja zapornica Lidija Drobnič in Marta Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo.

Na jugozahodu Nemčije so morali zapreti nov vrtiljak, ker so bili kovinski deli vrtiljaka od daleč videti kot vrtljive svastike. Video posnetek vrtiljaka Adlerflug (Orlov let) je začel krožiti po spletu in sprožil veliko kritik.