Avstrijski parlament je v četrtek potrdil spremembe, v skladu s katerimi bodo lahko avstrijsko državljanstvo pridobili potomci žrtev nacističnega režima, ki so državo zaradi pregona zapustili. Predlog ustreznega zakona je tik pred padcem v parlament maja vložila koalicijska vlada kanclerja Sebastiana Kurza.

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor so odprli dokumentarno razstavo Boj in trpljenje, ki jo je pripravil Muzej druge svetovne vojne v Gdansku. Prikazuje usodo Poljske in njenih državljanov med drugo svetovno vojno in po njej.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović rada izpostavlja negativne plati nekdanjega jugoslovanskega sistema. Njen zadnji poskus pa se je izkazal kot spodrsljaj. Dejala je namreč, da je bila pesem Došel bum doma (Pod brajde) zaradi svoje domoljubnosti v nekdanji Jugoslaviji prepovedana. A pesem je nastala desetletje po razpadu Jugoslavije.

Z osrednjo prireditvijo, ki jo pripravljajo primorske borčevske in veteranske organizacije v sodelovanju s primorskimi občinami, se bodo danes v Ajdovščini spomnili na vrnitev Primorske k matični domovini. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Marjan Šarec.

Policija je v četrtek na Reki pridržala 16 italijanskih državljanov zaradi provokacij ob 100. obletnici zasedbe Reke s strani paravojaških enot protislovnega pesnika in politika Gabrieleja D'Annunzia. Nekaj deset pripadnikov italijanskega fašističnega gibanja je nameravalo izvesti performans vnovične zasedbe Reke, so poročali hrvaški mediji.

Hrvaško zunanje ministrstvo je danes v diplomatski noti Italiji najostreje obsodilo odločitev mestnih oblasti v Trstu o postavitvi spomenika protislovnemu pesniku in politiku Gabrieleju D'Annunziu ravno ob stoti obletnici italijanske zasedbe hrvaške Reke. Na Reki so danes neznanci izobesili zastavo nekdanje Kraljevine Italije.

Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti eno od dvoran v predsedniški palači tudi uradno poimenoval po nedavno preminulemu buditelju in vidnemu osamosvojitelju Ivanu Omanu. Ob navzočnosti številnih Omanovih sorodnikov in političnih sopotnikov je izrazil prepričanje, da bo dvorana s svojim imenom služila kot navdih njenim obiskovalcem.

S slovesnostjo in mašo so se danes v Ferdrengu pri Kočevju spomnili 70. obletnice nastanka tamkajšnjega ženskega delovnega taborišča, ki so ga ustanovile povojne komunistične oblasti. Mašo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, nagovora pa sta imeli nekdanja zapornica Lidija Drobnič in Marta Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo.

Na jugozahodu Nemčije so morali zapreti nov vrtiljak, ker so bili kovinski deli vrtiljaka od daleč videti kot vrtljive svastike. Video posnetek vrtiljaka Adlerflug (Orlov let) je začel krožiti po spletu in sprožil veliko kritik.

Predsednik republike Borut Pahor se je včeraj na predvečer evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov udeležil pietetne slovesnosti v Muzeju meščanstva Lendava. V nagovoru je opozoril, da so se totalitarizmi vedno začeli z majhnimi nestrpnostmi, in poudaril, da "stopiti v bran manjšini pomeni stopiti v bran sožitju".

Dan pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov bo po Sloveniji potekalo več dogodkov. V ljubljanski stolnici se bodo žrtev spomnili z mašo, po kateri bo akademija Študijskega centra za narodno spravo, v Lendavi pa bo občinska slovesnost, ki se je bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

V Sloveniji in Evropi bomo v petek obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je pred desetimi leti določil Evropski parlament. Od leta 2012 ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan pred natanko 80. leti je bil podpisan pakt Ribbentrop - Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

V mestu Šopron na madžarsko-avstrijski meji so se danes spomnili 30. obletnice vseevropskega piknika. Tedaj so simbolično kratkotrajno odprli meje, kar je izkoristilo več sto Vzhodnih Nemcev in zbežalo v Avstrijo. Slovesnosti se je udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je ob tem poudarila pomen skupnih evropskih vrednot.

Padec Berlinskega zidu 9. novembra 1989 velja za simbol padca železne zavese oziroma razpada komunističnih režimov v državah vzhodnega bloka, ki je tlakoval tudi pot nemški združitvi. A tok dogodkov v Vzhodni Evropi, ki so pripeljali do tega, se je začel mesece prej, med pomembnejšimi je bil tudi vseevropski piknik 19. avgusta v madžarskem Šopronu.

V Beltincih, kjer bo v soboto državna proslava ob obletnici združitve Prekmurja z matico, bodo imeli že danes tudi slovesnost ob občinskem prazniku, ki ga slavijo 17. avgusta, na dan obletnice. Ob tem bodo na mestu, kjer je bilo pred 100 leti veliko ljudsko praznovanje, odkrili spominsko znamenje.

Petkova močna nevihta je poškodovala Štanjelski grad v občini Komen. Predsednik PGD Komen Marko Adamič je za STA pojasnil, da je strela udarila v kamniti stolp gradu in odkrušila del stolpa. Gasilci so posredovali naslednji dan in zadevo sanirali, zdaj je vse po nadzorom, je dejal. Po prvih ocenah je škode za več kot 30.000 evrov.

Hrvaška danes slovesno obeležuje dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 24. obletnico vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je dejala, da se je treba obrniti v prihodnost, premier Andrej Plenković pa si je zaželel več pravičnosti in manj korupcije v državi.

Na Hrvaškem bodo danes obeležili dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ob 24. obletnici vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Osrednja slovesnost bo potekala v Kninu, nekdanjem središču srbskega upora na Hrvaškem, na kateri pričakujejo tudi celoten hrvaški državni vrh.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je včeraj na slovesnosti ob 75. obletnici začetka varšavske vstaje priznal moralno odgovornost Nemčije za grozodejstva med drugo svetovno vojno ter Poljake prosil za odpuščanje. Je pa v Varšavi tudi zavrnil možnost finančnih reparacij, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred 75. obletnico poskusa atentata na nacističnega diktatorja Adolfa Hitlerja pozvala k odločnemu uporu proti naraščajočemu desničarskemu ekstremizmu v Nemčiji. Kor je dejala v tedenskem videosporočilu, bi moral biti 20. julij dan spomina na vse, ki so se postavili po robu nacističnemu režimu.