Znameniti Ötzi, ki je živel pred 5300 leti, je v dneh pred smrtjo jedel kozoroga, jelena in žito enozrnico ter s tem zaužil veliko maščobe, so v analizi vsebine njegovega želodca ugotovili mednarodni znanstveniki. Meso kozoroga in jelena je bilo tudi sicer redno na jedilniku ledenega moža, so sporočili.

Hči enega najvplivnejših nacistov, vodje zloglasnih nacističnih enot SS Heinricha Himmlerja, je po drugi svetovni vojni za kratek čas delala v obveščevalni službi v tedanji zahodni Nemčiji, danes poroča nemški časnik Bild.

Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo Janeza Zemljariča zoper sodbo Okrajnega sodišča v Sevnici, s katero je to publicista Romana Leljaka oprostilo razžalitve Zemljariča. Zemljarič je Leljaka tožil zaradi njegovih izjav aprila 2014 v Kulturni dvorani v Sevnici.

Na ministrstvu za obrambo so zanikali, da bi ministrica, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič na sobotni slovesnosti v spomin na pilota Tonija Mrlaka, ki so ga med osamosvojitveno vojno leta 1991 sestrelili nad Rožno dolino, sestrelitev označila za krivično. Po mnenju Društva Moris Kočevska Reka pa je sporna že udeležba ministrice na dogodku.

Društvo Moris Kočevska Reka se je obrnilo na predsednika republike Boruta Pahorja zaradi sobotne slovesnosti v spomin na pilota Tonija Mrlaka, ki so ga med osamosvojitveno vojno leta 1991 sestrelili nad Rožno dolino. Zgroženi in ogorčeni so ob besedah ministrice za obrambo Andreja Katič ob tej priložnosti.

Evropski parlament je v ponedeljek odločil, da eno od konferenčnih dvoran na svojem sedežu v Bruslju poimenuje po enem od očetov slovenske države Jožetu Pučniku. Na ta način je Pučnik dobil prostor med velikani evropske zgodovine, kot so Konrad Adenauer, Winston Churchill in Robert Schuman, so sporočili iz skupine Evropske ljudske stranke.

V 95. letu starosti se je poslovil znani slovenski zgodovinar, politik, univerzitetni profesor in akademik Janko Pleterski. S svojim znanstvenim delom je Pleterski trajno zaznamoval slovensko zgodovinopisje od sredine 19. stoletja naprej. Zadnja leta svojega življenja je preživel v domu starejših občanov Fužine v Ljubljani.

Na sprejemu, ki ga je ob 30. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic v predsedniški palači gostil predsednik republike Borut Pahor, je bilo slišati predvsem pozive k medsebojnemu sodelovanju, kakršnemu smo bili priča tudi ob izbruhu afere JBTZ pred 30 leti. "Enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo," je ob tem dejal Pahor.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes v predsedniški palači gostil sprejem ob 30. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic. Slavnostni govornik bo tedanji član kolegija odbora Igor Omerza.

Voditelj nemške desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) Alexander Gauland je nacizem označil za majhno packo v dolgi uspešni zgodovini Nemčije. "Hitler in nacisti so le ptičji kakec v več kot 1000 letih uspešne nemške zgodovine," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Podmladek stranke se je medtem zavzel za smrt EU.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je s kulturno-umetniškim dogodkom včeraj obeležilo 30 let slovenske pomladi, ko se je 31. maja 1988 z aretacijo Janeza Janše začela afera JBTZ. Urednica knjige Zamrznjena pomlad Viktorija Muha je dejala, da je mejnik v slovenski zgodovini prispeval k prebujenju demokratične Slovenije.

Z aretacijo Janeza Janše 31. maja 1988 in njegovo izročitvijo preiskovalnim organom JLA se je pred 30 leti začela afera JBTZ, ki je v Sloveniji okrepila prizadevanja za demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic ter pospešila osamosvojitev. Četverico - Janša, Ivan Borštner, David Tasić in Franci Zavrl - so obtožili izdaje vojaške skrivnosti.

Za uspešno slovensko osamosvojitev je bilo leta 1991 odločilno, da je pritiske vzdržala slovenska vlada, pa tudi, da je Maribor vstal v podporo prvi generaciji Slovenske vojske, je v uvodu okrogle mize o pekrskih dogodkih in ob obletnici prve žrtve osamosvojitvene vojne v Mariboru dejal predsednik SDS in takratni obrambni minister Janez Janša.

V rimskem Koloseju, velikanskem amfiteatru sredi mesta, ki se je prvotno uporabljal za gladiatorske boje in druge javne prireditve, bodo 6. junija po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa predvajali z oskarjem nagrajeni film Gladiator. Javne projekcije filma z dobrodelno noto naj bi se skoraj zagotovo udeležil zvezdnik iz filma Russell Crowe.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je od 8. maja na ogled fotografska razstava Argumentirano in civilizirano/1988, ki jo je muzej pripravil ob 30-letnici afere JBTZ. Fotografije Toneta Stojka, Naceta Bizilja, Edija Šelhausa, Marjana Cigliča in Janeza Bogataja bodo na ogled do 10. junija, včeraj pa je bil v muzeju pogovor s Stojkom in Biziljem.

Avstrijske oblasti so priprle najmanj šest udeležencev sobotne žalne slovesnosti, ki je potekala v Pliberku za več deset tisoč hrvaških žrtev povojnih pobojev, poročajo danes avstrijski mediji. Kot poudarjajo, gre za hrvaške državljane, ki so kršili avstrijske zakone o prepovedi poveličevanja nacizma.

Večina Slovakov meni, da je bilo življenje v času komunistične družbene ureditve boljše, kaže raziskava Konservativnega inštituta M. R. Stefanika. Da je bilo življenje prej precej ali vsaj malo boljše, je odgovorilo 43 odstotkov vprašanih, po padcu železne zavese pa se je izboljšalo po mnenju 32 odstotkov anketirancev.

Pri Pliberku je potekala tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev, ki pa se je je letos zaradi rigoroznega nadzora avstrijskih oblasti udeležilo rekordno malo ljudi, poročajo hrvaški mediji. Po ocenah policije se jih je sicer zbralo najmanj 10.000. Videti ni bilo nobenih ustaških zastav ali večjih napisov, le na nekaj majicah.

Na Libuškem polju pri Pliberku bo danes tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev. Deželna vlada avstrijske Koroške je letos prvič opozorila, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Hrvaški organizatorji so zato udeležence opozorili, naj spoštujejo avstrijske zakone.

v Pliberku bo v soboto tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev. Deželna vlada avstrijske Koroške je napovedala, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo na kakršen koli način kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Hrvaški organizatorji so vse udeležence opozorili, naj spoštujejo avstrijske zakone.