V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je od 8. maja na ogled fotografska razstava Argumentirano in civilizirano/1988, ki jo je muzej pripravil ob 30-letnici afere JBTZ. Fotografije Toneta Stojka, Naceta Bizilja, Edija Šelhausa, Marjana Cigliča in Janeza Bogataja bodo na ogled do 10. junija, včeraj pa je bil v muzeju pogovor s Stojkom in Biziljem.

Avstrijske oblasti so priprle najmanj šest udeležencev sobotne žalne slovesnosti, ki je potekala v Pliberku za več deset tisoč hrvaških žrtev povojnih pobojev, poročajo danes avstrijski mediji. Kot poudarjajo, gre za hrvaške državljane, ki so kršili avstrijske zakone o prepovedi poveličevanja nacizma.

Večina Slovakov meni, da je bilo življenje v času komunistične družbene ureditve boljše, kaže raziskava Konservativnega inštituta M. R. Stefanika. Da je bilo življenje prej precej ali vsaj malo boljše, je odgovorilo 43 odstotkov vprašanih, po padcu železne zavese pa se je izboljšalo po mnenju 32 odstotkov anketirancev.

Pri Pliberku je potekala tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev, ki pa se je je letos zaradi rigoroznega nadzora avstrijskih oblasti udeležilo rekordno malo ljudi, poročajo hrvaški mediji. Po ocenah policije se jih je sicer zbralo najmanj 10.000. Videti ni bilo nobenih ustaških zastav ali večjih napisov, le na nekaj majicah.

Na Libuškem polju pri Pliberku bo danes tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev. Deželna vlada avstrijske Koroške je letos prvič opozorila, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Hrvaški organizatorji so zato udeležence opozorili, naj spoštujejo avstrijske zakone.

v Pliberku bo v soboto tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev. Deželna vlada avstrijske Koroške je napovedala, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo na kakršen koli način kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja. Hrvaški organizatorji so vse udeležence opozorili, naj spoštujejo avstrijske zakone.

V ruski prestolnici bodo danes s tradicionalno vojaško parado obeležili dan zmage nad nacizmom v drugi svetovni vojni oz. 73. obletnico kapitulacije nacistične Nemčije. Od tujih voditeljev se je bosta udeležila srbski predsednik Aleksandar Vučić in izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Mineva 29 let, odkar je Tone Pavček na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo. Z njo so Društvo slovenskih pisateljev in prve opozicijske politične stranke zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, ki bi se samostojno odločala o povezavah z drugimi narodi in bi temeljila na spoštovanju človekovih pravic.

V Trierju so za 200. rojstni dan Karla Marxa organizirali številne slovesnosti, med drugim so odkrili 5,5 metrov visok kip filozofa, ki ga je mestu podarila Kitajska. Hkrati je v mestu potekalo več manjših demonstracij, poroča nemški časnik Die Zeit.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je s spornimi izjavami o zgodovini sprožil nove napetosti v odnosih s sosednjo Grčijo. V zvezi s sporom med državama glede nenaseljenih otočkov v Egejskem morju je nedavno dejal, da je grška vojska med grško-turško vojno leta 1922 sama požgala mesto Smirna, današnji Izmir v Turčiji, ter s tem razburil Atene.

V španski prestolnici Madrid so v četrtek preimenovali ulici, ki sta nosili ime po dveh generalih iz časa diktature Francisca Franca (1939-1975). S tem so v skladu z zakonom iz leta 2007, ki ga je sprejela takratna socialdemokratska vlada, začeli postopek preimenovanja najmanj 49 madridskih ulic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Italiji so včeraj obeležili dan osvoboditve izpod fašizma in nacizma. Slovesnost ob 73. obletnici osvoboditve so pripravili tudi v tržaški Rižarni, kjer pa je zbrana množica izžvižgala tržaškega župana Roberta Dipiazzo in ga zmerjala s fašistom. Rabin Alexander Meloni je medtem zaradi palestinskih zastav v množici zapustil slovesnost.

Predsednik Društva Združeni ob Lipi sprave Janez Juhant je na današnji novinarski konferenci izrazil protest "zoper nespoštovanje prepovedi javne rabe totalitarnih simbolov v naši državi". Raba teh simbolov po njegovih besedah poziva k nasilju nad nedolžnimi, "kar pa je v nasprotju s potjo sprave in z demokratičnimi prizadevanji v družbi".

Pred tremi desetletji so se pesniki, pisatelji, filozofi in sociologi, ki za to sploh niso bili poklicani, lotili oblikovanja osnutka slovenske ustave in za vedno spremenili tok osamosvajanja slovenske države. Spomin na čas in okoliščine nastajanja tez, ki veljajo za izvor slovenske ustavnosti, so včeraj popoldne obudili na dogodku na ustavnem sodišču.

Letos mineva 30 let od oblikovanja t. i. pisateljske ustave, ki se je bodo danes popoldne spomnili na slovesnosti ustavnega sodišča. Osrednji del bo pogovor s Tinetom Hribarjem, Petrom Jambrekom, Tonetom Peršakom, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Svetlikom in Venom Tauferjem, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za Ustavo RS.

Tradicionalna vsakoletna spominska slovesnost ob obletnici poboja hrvaških ustašev na Pliberškem polju tudi letos buri duhove na avstrijskem Koroškem. Koroški deželni glavar Peter Kaiser se je v soboto zavzel, da bi avstrijsko notranje ministrstvo skušalo doseči odpoved sporne prireditve, napovedane za 12. maj, ali vsaj prepoved ustaških simbolov.

Celjska Mohorjeva družba je danes predstavila novo knjigo Franceta Cukjatija z naslovom Slovenske podobe zla. V njej avtor z različnih vidikov pojasnjuje izvor zla, njegove značilnosti in posledice ter nakazuje pot osvoboditve izpod ujetosti v zlo. Pri tem se v veliki meri nasloni na utemeljitelja logoterapije Viktorja E. Frankla.

V Andražu nad Polzelo so včeraj obeležili 74. obletnico strmoglavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno. K spominski plošči sta venec položila predsednik republike Borut Pahor in pomočnik sekretarja za obrambo ZDA za Evropo in Nato Thomas Goffus. Pahor se je v govoru zavzel za ohranjanje miru in varnosti v Evropi in svetu.

Zakaj se učencem osnovnih šol želi predstaviti okrutnega hunskega vladarja Atilo kot pozitivno zgodovinsko osebnost?

Poljski predsednik Andrzej Duda se je včeraj opravičil Judom, ki so jih pred 50 leti izgnali iz države v času protisemitske kampanje takratnega komunističnega režima. Do opravičila prihaja v času, ko je Varšava deležna kritik zaradi uveljavitve spornega zakona o holokavstu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.