Nemški minister Maas: Sram me je zaradi tega, kar so Nemci med drugo svetovno vojno storili Poljski

"Prišel sem, da bi počastil mrtve ter njihove svojce, ker želim Poljake prositi odpuščanja," je v govoru na osrednji slovesnosti v muzeju varšavske vstaje poudaril Maas. Dodal je, da ga je sram zaradi tega, kar so Nemci storili Poljski in kar je bilo storjeno v imenu Nemčije.

Izpostavil je, da Nemčija nosi odgovornost za ta grozodejstva. Dejal je še, da ga je sram, ker so brutalno zatrtje varšavske vstaje prikrivali še "predolgo po koncu vojne".

Zavzel se je tudi za to, da bi v Berlinu postavili spomenik poljskim žrtvam nacizma. Po njegovem tako obeležje ne bi bilo le gesta sprave s Poljsko, temveč bi bilo pomembno tudi za Nemce.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je na slovesnosti v Varšavi izpostavil, da so se vojaki, ki so sodelovali v največjem oboroženem uporu proti nemški okupaciji v tedanji Evropi, borili za prihodnost Poljske, pa tudi za človečnost. "Borili so se tudi za temeljne vrednote, kot so ljubezen do domovine, zvestoba, čast in resnica," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz pa je dejal, da si Poljska pridružuje pravico zahtevati odškodnino za škodo, ki jo je Nemčija povzročila v drugi svetovni vojni. Po njegovih besedah je Poljska izgubila del svoje narodne dediščine, te škode pa storilci niso nikoli poravnali. Maas je poudaril, da je vprašanje reparacij "za Nemčijo zaprto".

Varšavska vstaja proti nemški okupaciji med drugo svetovno vojno se je začela 1. avgusta leta 1944. Poljaki so se med varšavsko vstajo 63 dni bolj ali manj bojevali sami. Zavezniki so jim pomagali zgolj z nekaj pošiljkami, ki so jih odvrgli iz zraka. V spopadih je padlo 18.000 poljskih vojakov. Hkrati je umrlo med 120.000 in 200.000 civilistov, večina v nemških množičnih pobojih po umikih enot poljske vojske. Nemška vojska je zabeležila 17.000 smrtnih žrtev. V bojih za Varšavo je bila docela uničena skoraj četrtina vseh stavb v mestu.

Po koncu vstaje pa so nemške čete sistematično požigale še preostale stavbe v mestu, meščane pa so izgnali ali poslali v koncentracijska taborišča. Šlo je za zelo nasilno kaznovalno akcijo, katere namen je bilo svarilo pred morebitnim posnemanjem ali novim uporom. Do januarja 1945, ko je Rdeča armada končno vkorakala v mesto, je bila Varšava praktično porušena do tal.