Avtor je zbral dokumente nekdanje SDV, ki so se kljub večkratnem čiščenju gradiva ohranili v Arhivu RS. Pučnika je zalezovala kar 32 let. Kronološko se Pučnik v udbovskih dokumentih pojavi prvič 14. maja 1958, zadnjič pa 20. aprila 1990. Največ ohranjenih udbovskih zapisov o Pučniku je bilo v obdobju od 1958 do 1965, pozneje pa se začnejo informacije o njem redčiti, kar je po mnenju Omerze verjetno posledica masovnega uničevanja udbovskih dokumentov leta 1990. Poleg tega je Pučnik po letu 1966, ko je drugič prišel iz zapora, emigriral v Nemčijo.
Prvič je bil aretiran 31. oktobra 1958 zaradi kritičnih člankov v Reviji 57, s katerimi je »spodkopaval socialistično ureditev.« Udba je takrat poročala, da je zaradi njegovega spornega članka Naša družbena stvarnost in naše iluzije »prišlo do ostrih nasprotij med člani uredništva in nekaterimi sodelavci Revije 57… Primož Kozak je na primer ob tem članku dejal, 'da je Pučnik skorajda agent provokator, ki tiri vse … v zapor itd'. Janko Kos pa je izjavil, da se z idejo članka sicer strinja, ne strinja pa se s taktiko, s tem, da gre Pučnik 's kolom' nad Partijo.«
Decembra 1958 udbovci poročajo: »V preiskavi proti Jožetu Pučniku se je ugotovilo, da je že več kot leto dni zavestno zbiral in organiziral zaupnike v ilegalno organizacijo za 'izvedbo revolucije' … Postopoma so nameravali prevzeti v svoje roke razne družbene organe in na koncu tudi politično policijo.«
Udba je poročala tudi o sojenju leta 1959. V porotni dvorani je bilo mnogo študentov in skoraj vsi uredniki Revije 57. Posamezniki med njimi so med razpravo dajali cinične pripombe, češ da je razprava ena sama komedija. Protestirali so, ko je sodišče prekinilo filozofiranje Veljka Rusa, in ko se je javni tožilec zanimal, zakaj je Pučnik bral Kocbekove članke. Po obsodbi so mu vsi čestitali, Pučnik pa ja nato samozavestno odšel v celico in se glasno poslovil od preostalih poslušalcev. Obsojen je bil na devet let zapora, odsedel jih je pet.
Tudi v zaporu so ga obiskovali udbovci in spraševali o njegovih stališčih. In tam jim je napovedal, da ko pride iz zapora, bo »pisal članke in razgaljal nepravilnosti tiste kaste, ki v imenu Programa ZK dela samovoljno in pravi, da od tega cilja ne more nič odvrniti, pa čeprav bo čez nekaj mesecev spet v arestu …«
In tako se je tudi zgodilo. Kmalu po izpustitvi iz zapora leta 1964 je v Perspektivah kritiziral kmetijsko politiko in zato dobil dve leti zapora. Dve leti pozneje je emigriral v Nemčijo, kjer ga je Udba prav tako spremljala. Poročala je tudi o njegovem sodelovanju za 57. številko Nove revije. Zadnji udbovski zapis je nastal tik pred prvimi svobodnimi volitvami aprila 1990. Takrat je nemški obveščevalec Werner Ravens dvojnega agenta Udbe Žana (Aleksandra Grnjaka) spraševal o kazenski ovadbi, ki jo je jugoslovanska vojska vložila proti Pučniku.
