Poslanec DZ iz vrst SDS in ljubljanski mestni svetnik Anže Logar se je v zvezi s projektom gradnje kanala C0 čez vodovarstveno območje v Ljubljani zavzel za ugotavljanje odgovornosti. Ta je v veliki meri na strani ministrstva za okolje in prostor oz. Agencije RS za okolje (Arso), za občino pa bo potrebno ugotoviti, ali je zavajala, je menil.

Ljubljanska občina bo nadaljevala gradnjo kanalizacijskega kanala C0 v skladu s pridobljenimi gradbenimi dovoljenji, je včeraj poudaril župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Državnemu zboru pa je očital, da projekt spodkopava zgolj zaradi njegovega priimka.

Poslanska skupina SDS je predsednika DZ Dejana Židana pozvala, da "v luči transparentnosti in skrbi za zaščito deleža evropskih sredstev" evropsko agencijo Jaspers in Evropsko komisijo nemudoma seznani s petkovimi sklepi DZ v zvezi z gradnjo kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani. Sklepi so bili sprejeti brez glasu proti, so spomnili ob tem.

DZ je včeraj na izredni seji ministrstvu za okolje in prostor priporočil, naj do pridobitve dokumentacije in presoje vplivov na okolje zadrži gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na kraku od Broda do Ježice. Priporočili so mu tudi, naj preveri postopke umeščanja trase cevovoda v prostor. Minister Simon Zajc je zagotovil, da sklepe že izvajajo.

Državna revizijska komisija je kot neutemeljena zavrnila zahtevka za revizijo Kolektorja CPG in Gorenjske gradbene družbe glede izbire izvajalca za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Dars je z odločitvijo zadovoljen, saj lahko začnejo pogajanja s ponudniki. To se bo zgodilo v dveh tednih, izbranega pa bodo v delo uvedli najpozneje marca.

Medtem ko se številčnost volčje populacije v Alpah povečuje, je odnos prebivalcev do naravnega vračanja volka v večjem območju Alp negativen. S sobivanjem oz. z aktivnostmi za izboljšanje sobivanja z volkovi se ukvarja nov projekt Life WolfAlps, ki je nadgradnja lani zaključenega Life projekta. Ta širši projekt je vreden 11 milijonov evrov.

Upravno sodišče je razveljavilo okoljevarstveno soglasje za prestavitev regionalne ceste Podrošt-Češnjica in ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje. To bo znova zamaknilo izvedbo ukrepov pa zmanjšanje poplavne ogroženosti Železnikov.

Potem ko je gospodarsko ministrstvo prejšnji teden okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanilo sum kaznivih dejanj pri projektu SRIPT, je upravni odbor Turistično gostinske zbornice Slovenije danes razrešil direktorico zbornice Klavdijo Perger. Za v. d. direktorja je imenoval Fedjo Pobegajla.

Novinarji TV Slovenija in portala Pod črto so v nocojšnji oddaji Tarča podrobneje predstavili sporne pogodbe pri gradnji športnega parka Stožice. V zvezi s projektom sta spisani dve obtožnici, ena je že pravnomočna. Izvirnost iskanja denarja za projekt po ugotovitvah tožilcev ni poznala meja.

V Ljubljani so prve spotikavce, kocke v spomin na judovske meščane Ljubljane, ki so bili zaradi porekla iztrgani iz svojih domov in odpeljani v različna koncentracijska taborišča po Evropi, postavili pred dobrim letom. Tem se danes pridružuje še 21 tovrstnih spominskih obeležij. Prvega bodo ob 10. uri položili na Krojaški ulici 5.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je izrazila razočaranje nad odločitvijo 2TDK, ki je razveljavil razpis za projekt Glinščica, a dodala, da odločitev vodstva 2TDK odločno podpira. "Trdno stojim za njihovimi odločitvami, da ne podlegajo gradbenemu lobiju," je dejala in poudarila, da "starih praks molzenja denarja ne bo dovolila".

Družba 2TDK je razpis za projekt Glinščica razveljavila. Po besedah prvega moža Dušana Zorka se je uprava za to odločila, ker obstaja sum, da je prvotno izbrani ponudnik ponaredil reference, ponudbi drugih dveh pa sta bili neustrezni. Nov razpis bo 2TDK objavil v najkrajšem možnem času.

S končnim poročilom je vlada sklenila dejavnosti v okviru projekta Šilih. Kot je navedeno v poročilu, je projekt sprožil in pospešil vrsto aktivnosti za izboljševanje varnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvene obravnave. Večino nalog sta pristojni ministrstvi za pravosodje in za zdravje uspešno uresničili, nekaj dela pa ju še čaka.

Potem ko je podjetju Arianespace pred dvema tednoma spodletela izstrelitev rakete Vega, je načrtovana izstrelitev slovenskega satelita Trisat, ki naj bi poletel v vesolje s prav takšno raketo, prestavljena na nekoliko kasnejši čas. Po besedah vodje projekta Trisat Iztoka Krambergerja z mariborske univerze upajo, da bo podvig še vedno možen jeseni.

Ob svetovnem dnevu knjige bo v Sloveniji in zamejstvu že šesto leto potekala Noč knjige. K projektu, katerega nosilca sta Založba Sanje in Javna agencija za knjigo RS, je že pred začetkom pristopilo več kot 150 prirediteljev z več kot 200 dogodki. Po oceni organizatorjev bo število dogodkov zagotovo višje, saj jih vsi prireditelji ne prijavijo.

V 2TDK pričakujejo, da bo EIB posojilo za drugi tir potrdila maja, ob čemer pa bo morala Slovenija za denar jamčiti z državnim poroštvom. Po informacijah generalnega direktorja družbe Dušana Zorka je poroštveni zakon pripravljen in v medresorskem usklajevanju. Država ga lahko sicer po dogovoru z EIB sprejme po dokončni odločitvi o posojilu.

Odbor direktorjev EIB je odločanje o posojilu za drugi tir po besedah ministrice Alenke Bratušek preložil, ker "očitno nekateri gospodje oziroma gospe niso do konca opravili svojega dela". Posebnega razloga, zakaj končna odločitev ne bi bila pozitivna, ne vidi, finančna konstrukcija pa bo po njenih besedah do konca maja tako ali drugače zaprta.

Začetek gradnje dostopnih cest do drugega tira med Divačo in Koprom naj bi bil tik pred vrati, obenem pa se vse bolj izrisuje finančna konstrukcija projekta. Potem ko je Evropska investicijska banka (EIB) projekt uvrstila na seznam tistih, ki jih bo financirala, bo prihodnji teden o 250-milijonskem posojilu odločal upravni odbor hišne banke EU.

S ciljem izboljšanja kakovosti vremenskih napovedi in opozoril za mejno območje so se slovenski in avstrijski strokovnjaki združili v čezmejnem projektu Crossrisk. V okviru tega sodelovanja naj bi med drugim vzpostavili enotne, večjezične opozorilne produkte.

V okviru enoletnega vladnega projekta za skrajševanje čakalnih dob in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave, ki ga je sprejela prejšnja vlada in je trajal med 1. aprilom 2017 ter 31. marcem lani, je bilo od 18 milijonov evrov, odobrenih za to področje, porabljenih le dobrih osem, je razvidno iz poročila, s katerim se je včeraj seznanila vlada.