Kar 10.000 ljudi se je na Pliberškem polju poklonilo hrvaškim žrtvam partizanskega pokola

Razen manjših incidentov je dogodek minil mirno, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Večina udeležencev je bila s Hrvaške, od koder so ljudje prišli z okoli sto avtobusi, s 50 avtobusi pa so prišli iz BiH in drugih evropskih držav.

Prišlo je do manjših incidentov. Kot je povedal predstavnik policije Rainer Dionisio, je policija proti trem Hrvatom vložila prijave zaradi kršenja zakona o prepovedi poveličevanja nacizma. Dva Hrvata sta pozdravljala z nacističnim pozdravom, eden pa je imel na roki tetovirano svastiko.

Organizator komemoracije je bil častni pliberški vod hrvaške vojske, pokrovitelj predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković iz HDZ, ki se je tudi udeležil slovesnosti. Posebni odposlanec hrvaške predsednice na slovesnosti je bil minister za državno premoženje Goran Marić, odposlanec hrvaškega premierja je bil minister za veterane Tomo Medved, za HDZ pa Milijan Brkić.

Slovesnosti se je udeležil tudi bivši minister za kulturo, ki je bil sporen zaradi svojih desničarskih stališč, Zlatko Hasanbegović. Iz BiH se je je udeležil bivši hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović.

Pred spominsko slovesnostjo je hrvaška državna delegacija pod vodstvom Jandrokovića včeraj na Teznem v Mariboru položila venec pri spomeniku hrvaškim žrtvam povojnih pobojev, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Pred slovesnostjo so različne protifašistične organizacije na avstrijskem Koroškem na deželno vlado naslovile zahtevo za prepoved slovesnosti. Kritizirala jo je tudi poslanska skupina Zelenih v deželnem zboru avstrijske Koroške. Označili so jo za "največje srečanje revizionistov, neonacistov in pristašev fašistične države".

15. maja 1945 so pripadniki mednarodnih zavezniških sil več tisoč poraženih vojakov hrvaške NDH izročili jugoslovanskim partizanom. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, od tega večina vojakov.

Na Pliberškem polju so jugoslovanski partizani ustrelili del ujetih hrvaških vojakov, ostale pa so nekaj mesecev v "kolonah smrti" vozili po krajih takratne Jugoslavije. Ob tem je veliko ujetnikov umrlo ali so bili ubitih, omenjene dogodke pa na Hrvaškem imenujejo križev pot.