Nadškof Cvikl blagoslovil pokop žrtev iz Hude Jame na mariborski Dobravi

Ob zaključku je mariborski nadškof Alojzij Cvikl danes v navzočnosti predstavnikov države in svojcev opravil še blagoslov, so sporočili z ministrstva za delo.

Vojno grobišče Barbara rov v Hudi Jami je bilo odkrito 3. marca 2009. Izkopavanje posmrtnih ostankov so spremljali številni zapleti, v določenem času je delo povsem zastalo, a je bilo po osmih letih vendarle končano.

Vse od odkritja so potekale razprave in usklajevanja med različnimi državnimi organi, komisijo vlade za reševanje prikritih grobišč, strokovnjaki, lokalnimi skupnostmi in civilnimi združenji o primernem mestu za dostojen pokop.

Septembra 2015 je bilo sklenjeno, da bodo žrtve pokopane zunaj rudnika. Predvsem v krogu predstavnikov države je prevladalo stališče, da je najprimernejša lokacija v pokopnem polju na območju Spominskega parka Dobrava pri Mariboru, v neposredni bližini kostnice in spomenika, postavljenega žrtvam povojnih pobojev.

Slovenski škofje so sprva nasprotovali pokopu na Dobravi in želeli, da bi žrtve iz Hude Jame pokopali v Teharjah. A je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore po srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki mu je pojasnil razloge, zakaj pokop na Teharjah ni mogoč, te vzel na znanje in kot rešitev sprejel dejstvo, da bodo posmrtni ostanki pokopani v Spominskem parku Dobrava.

Marca 2016 je ministrstvo za delo objavilo javni razpis za izbor najugodnejšega izvajalca za izkop in pokop posmrtnih ostankov. Pripravljalna dela za ureditev grobišča so začela avgusta 2016. 3. oktobra lani so začeli prenos prvih posmrtnih ostankov iz začasne kostnice v Hudi Jami, pokop pa zaključili 27. oktobra, ko je na Dobravi potekala tudi žalna slovesnost.

Dela so nadaljevali z izkopom žrtev, ki so se še vedno nahajala v rudniškem jašku, z njihovim prenosom in pokopom v spominskem parku Dobrava. Skladno s pravili forenzične stroke so bili shranjeni tudi vzorci za morebitno naknadno DNK analizo.

Po navedbah ministrstva je iz preliminarnih podatkov, ki jim jih je posredoval izvajalec prekopa in pokopa, razvidno, da je bilo v Barbara rovu pri prvem izkopu leta 2009 najdenih 769 žrtev, v letu 2016 pa 647, skupaj torej 1416 žrtev. Od tega žensk ni bilo več kot 12, prav tako nobena žrtev ni bila mlajša od 17 let. Iz poročila je razvidno, da gre glede na najdena in ohranjena oblačila verjetno večinoma za pripadnike oboroženih sil Neodvisne države Hrvaške, med žrtvami pa so lahko tudi Slovenci, so zapisali na ministrstvu.

Navajajo še, da so od začetka odkritja grobišča ter za gradnjo kostnice do konca leta 2011 namenili 317.950 evrov. Dodatnih 260.102 evrov so namenili v letih 2014 in 2015 za sanacije rudniškega jaška na podlagi odločbe rudarske inšpekcije. V letih 2016 in 2017 pa so porabili še dodatnih 1.028.545 evrov za pripravljalna dela v rudniku, izkop, arheološka ter antropološka dela, prenos posmrtnih ostankov z ureditvijo pokopnega polja in vzpostavitev prvotnega stanja na območju rudnika.