Koroška Cerkev Hrvatom ne pusti več maševati v Pliberku

Odločitev o prepovedi maše, ki je bila predvidena za 18. maj, so sprejeli po temeljiti analizi lanske žalne slovesnosti in številnih pogovorov, ki so se jih udeležili predstavniki avstrijske in hrvaške katoliške cerkve, verniki hrvaške katoliške skupnosti na Koroškem in avstrijske policije, so sporočili v pismu krške škofije s sedežem v Celovcu.

"Maša je del prireditve, ki se politično instrumentalizira in je del politično-nacionalnega rituala, ki služi za selektivno percepcijo in razlago zgodovine", so izpostavili.

Menijo, da prireditev na Libuškem polju škodi ugledu katoliške cerkve, ki bi ji v primeru, če bi mašo dovolili, lahko očitali "pomanjkanje distance do fašističnega svetovnega nazora".

Opozorili so, da večina pogojev, ki jih je krška škofija lani zastavila za pridobitev dovoljenja za mašo, ni bila izpolnjena ali ni bilo možnosti, da bi jih izpolnili.

Hrvaško škofovsko konferenco je o odločitvi obvestil sekretar krške škofije Engelbert Guggenberger, je včeraj poročala hrvaška katoliška tiskovna agencija (Ika).

Hrvaška škofovska konferenca je v včerajšnjem sporočilu za javnost obžalovala odločitev katoliške cerkve na avstrijskem Koroškem ter zavrnila razloge za prepoved maše. Menijo, da prepoved maše za "žrtve velike tragedije hrvaškega naroda" pomeni "nespoštovanje" teh žrtev ter "pomanjkanje občutka za trpljenje nedolžnih".

Po navedbah hrvaških škofov je v preteklih letih, posebej pa lani, maša potekala "dostojanstveno, kot se spodobi za molitve katoliške cerkve".

Avstrijske oblasti so lani priprle šest hrvaški državljanov, ki so med žalno slovesnostjo 12. maja kršili avstrijske zakone o prepovedi poveličevanja nacizma. Večino so obsodili na pogojne kazni med 15 in 18 mesecev zapora. Pred kratkim so v Avstriji uveljavili tudi zakon, ki prepoveduje javno uporabo ustaških simbolov.

Žalna slovesnost za po drugi svetovni vojni pobitimi Hrvati, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, na Libuškem polju poteka od leta 1952. Organizator dogodka je bil tudi maja Častni pliberški vod s sedežem v Zagrebu, pokrovitelj manifestacije pa hrvaški sabor.

Iz urada predsednika hrvaškega sabora Gordana Jandrokovića so včeraj povedali, da načrtujejo pogovore s predstavniki katoliške cerkve na Hrvaškem in častnega pliberškega voda, preden se bodo odločili kaj bodo storili glede prepovedi maše pri Pliberku. Neuradno, naj bi o vsem včeraj že razpravljal častni pliberški vod, ki ima sedež v strogem središču Zagreba.