Po ocenah je v jami sami še okoli dvesto do tristo kubičnih metrov materiala, sporoča predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Dela nadzira gradbeni nadzornik, spremlja pa jih tudi arheološki nadzornik, sicer pa jih koordinira tudi tričlanska strokovna arheološko-speleološka skupina, ki jo je imenovala vladna komisija. Kriminalistično-tehnični ogled lokacije so opravili tudi kriminalisti.
Izkopa posmrtnih ostankov žrtev v Jami pod Macesnovo gorico so se lotili tudi zaradi opisov ljudi, ki naj bi bili v jamo vrženi, a so se iz nje rešili, pričevanj domačinov, sledov miniranja okrog vhoda v jamo in najdenih predmetov iz časa velikih pobojev. Imena nekaterih Slovencev, ki so sodelovali pri vojnem zločinu, so znana, vsaj enega od storilcev pozna nekdanji kapetan Udbe Zdenko Roter, opozarja Dežman. Od Zveze združenj borcev za vrednote NOB pa doslej komisija žal ni dobila dodatnih informacij o nekdanjih, morda pa nekaterih tudi še sedanjih članih organizacije, ki bi jim lahko več povedali o zločinu in njegovih žrtvah.
Dela v breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu.
Glede številu žrtev v jami v komisija ugotavljajo, da je bilo v vrtači pred breznom, kjer so žrtve slačili, v dveh raziskavah najdenih več kot 60 kilogramov predmetov: 185 križcev, 146 svetinjic, številne pasne spone in drugi deli opreme. Po zbranih podatkih je bilo v Kočevski rog odpeljanih najmanj 1.500 Slovencev. Raziskava bo pokazala, koliko jih je bilo v jami pod Macesnovo gorico. Potem bomo vedeli, ali je potrebno še naprej iskati še eno jamo v območju Ušivih jam.
Član vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč krasoslovec dr. Andrej Mihevc (ZRC SAZU) je analiziral starost smrek, za katere domnevamo, da so jih okoli brezna posadili potem, ko so verjetno pri drugem miniranju razstrelili celoten obod brezna. Ocenjuje se, da je bilo to veliko miniranje konec petdesetih ali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Komisija prosi vse, ki bi karkoli vedeli o času in načinu miniranja, da jih o tem obvestijo. Komisijo zanima, ali je minirala Jugoslovanska ljudska armada ali morda rudarji, gozdarji …
Ker so pri letošnjem izkopu predmetov umorjenih v breznu pri Debliških livadah (v neposredni bližini jame pod Krenom) nad njimi našli odpadke iz leta 1968, se v komisijo sprašujejo, kdo je dal ukaz, da se to brezno zasuje z odpadki.
Naj spomnimo, da vrednost del, ta naj bi trajala tri mesece in se zaključila najpozneje do 20. novembra, znašajo 250.000 evrov. Posmrtni ostanki naj bi bili iz jame iznešeni prihodnje leto.
