Po tednu ali dveh predaha, da je prišel k sebi zaradi poraza na aprilskih volitvah, je Janez Janša že začel kampanjo za naslednje parlamentarne volitve. Nekateri njegovi najbolj goreči privrženci si jih želijo čim prej, zato po družbenih omrežjih sejejo dvom o regularnosti volitev. Pisarijo, da naj bi bile poneverjene, ukradene, da se je spet zgodila volilna prevara in da bi jih zato morali ponoviti. A ponovljene volitve, kot kažejo majske raziskave javnega mnenja, bi prinesle še večjo zmago Gibanja Svoboda in še večji poraz SDS.

Prejšnji ponedeljek so se sešli prvaki strank Zdravko Počivalšek (Konkretno), Marjan Podobnik (SLS), Aleksandra Pivec (Naša dežela) in Matej Tonin (NSI). Prva dva zadnje leto sodelujeta v gibanju Povežimo Slovenijo, ki bo na volitvah nastopilo s skupno listo, drugi dve stranki pa nastopata vsak s svojo samostojno listo.

Peter Jambrek, nekdanji ustavni sodnik in lastnik Nove univerze

Odločitev za plebiscit je bila v malce skrivnostnih ali celo »zarotniških« okoliščinah sprejeta pred tridesetimi leti, v petek, 9. novembra 1990, na dvodnevnem seminarju Kluba poslancev Demosa v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem.

AmCham Slovenija bo v torek, 29. septembra, organizirala dialog s predsednikom vlade Janezom Janše, ki ga bo vodila Nevenka Črešnar Pergar, predsedujoča AM Cham Komisiji za spodbujanje investicij in direktorica NP Consulting.

Nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek je iz stečajne mase Adrie Airways kupil Adriino letalsko šolo. Njegov cilj pa je, da šola postane največja letalska šola na svetu. To je napovedal sam Jambrek po nakupu šole, za katero je moral odšteti 7500 evrov.

Smo sredi kriznega časa, ko je odstopila levosredinska vlada Marjana Šarca, in je bila imenovana nova desnosredinska vlada Janeza Janše. Vmes se nam je zgodila zdravstvena kriza, ki traja. Smo v vojni z novim virusom. Primerljiv je bil le še krizni čas slovenske osamosvojitve in vojne za Slovenijo. Katedrala svobode preučuje, ocenjuje in primerja sedanje stanje naroda in države s krizo pred 30 leti, s pravkar minulim časom prejšnje vlade, in s perspektivami rešitve sedanje krize, so v posebni spomenici naslovljeni na slovensko javnosti zapisali v Katedrali Svobode.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji. Zlati red za zasluge je prejel dr. Peter Jambrek za izjemne zasluge in osebni prispevek k ustanovitvi slovenske države ter razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanost.

Predsednik republike Borut Pahor je danes Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Z nekaj zamude Katedrala Slovenije – Konvencija za nacionalni program, think tank Petra Jambreka in Dimitrija Rupla, drži obljubo: danes, 20. marca popoldne v Klubskem salonu Maxi pripravlja drugo razpravo.

V Sloveniji stranke novih obrazov nastajajo običajno (tik) pred volitvami, išče se šele druge ljudi in kandidate, nazadnje pa pride na vrsto program. Pomembno je le priti na oblast, kaj z njo početi, ni pomembno.

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? O tem se bodo v četrtek pozno popoldne (10. januarja), predvidoma brez udeležbe javnosti, spraševali razpravljavci Katedrale svobode, novega intelektualnega foruma politične in intelektualne desne sredine.

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? S tem vprašanjem se bodo ta četrtek, 10. januarja, na prvi konvenciji za nacionalni program ukvarjali pobudniki novega možganskega trusta.

Nove univerze je v Ljubljani pripravila akademski forum na temo Država in svobodna podjetniška pobuda z udeležbo dr. Petra Jambreka, dr. Mateja Avblja, dr. Gorazda Justineka, dr. Žige Turka in dr. Anžeta Burgerja.

»Kapitalu odvzeti moč. To zmore samo državni zbor in vlada in podobne institucije. To bo treba korenito obrniti. Odvzeti jim to moč, obdavčiti jih, ne pa poslušati to jokanje, da bodo šli v tujino. Naj grejo. Naj grejo,« je pred dnevi v državnem zboru grmel vrhovni državni tožilec Jože Kozina.

Če bi bil Janša bolj aktiven in se pripravljen odprto pogovarjati tudi o možnosti, da bi bil mandatar kdo drug kot on, bi morda dobili drugačno vlado.

Pred petkovim glasovanjem o Marjanu Šarcu za mandatarja se je pojavila nova pobuda o oblikovanju mešane koalicije, v kateri bi bila tudi relativna zmagovalka volitev SDS.

Za nekdanjega ministra profesorja dr. Žiga Turka so nedeljske volitve prelomne, ker so verjetno prve, ko je vprašanje ali bo tranzicija obrnila smer in se bomo začeli vračati k rdeči zvezdi, Titu, štafeti mladosti, SFRJ, neuvrščenim ... ali pa bo še naprej vsaj stala na mestu, kot v tem mandatu. Strinja se sicer z dr. Petrom Jambrekom, da je morda velika koalicija katastrofalna rešitev, a so vse druge rešitve še slabše.

Janez Janša in Peter Jambrek sta se pred leti politično razšla, a se zdaj Jambrek v intervjuju za Dnevnikovo sobotno prilogo Objektiv »nagiba k temu, da bi vendarle volil Janševo stranko.«

Profesor in lastnik zasebne Nove univerze Peter Jambrek ocenjuje, da Slovenija potrebuje levo in desno vlado. Toda če levo-desno razumemo v današnjem slovenskem pomenu, se tako sestavljena vlada po njegovem ne bi izšla. Velika koalicija je lahko le obet za nadaljevanje statusa quo, je dejal za Dnevnikovo prilogo Objektiv.