Pred tremi desetletji so se pesniki, pisatelji, filozofi in sociologi, ki za to sploh niso bili poklicani, lotili oblikovanja osnutka slovenske ustave in za vedno spremenili tok osamosvajanja slovenske države. Spomin na čas in okoliščine nastajanja tez, ki veljajo za izvor slovenske ustavnosti, so včeraj popoldne obudili na dogodku na ustavnem sodišču.

Letos mineva 30 let od oblikovanja t. i. pisateljske ustave, ki se je bodo danes popoldne spomnili na slovesnosti ustavnega sodišča. Osrednji del bo pogovor s Tinetom Hribarjem, Petrom Jambrekom, Tonetom Peršakom, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Svetlikom in Venom Tauferjem, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za Ustavo RS.

Dr. Peter Jambrek o zapuščini Janeza Drnovška

Pobudniki za ustanovitev stranke Prstan so prejšnji teden sporočili, da niso dosegli svojega vmesnega cilja pri naboru kandidatov za državnozborske volitve, zato so ustavili aktivnosti za ustanovitev stranke.

Jambrekove fakultete imajo koncesijo, študij na njih plačujemo davkoplačevalci, denar s fakultet pa se preliva v njegovo gospodarsko družbo, ki je imela v zadnjih letih 440.324 evrov čistega dobička.

Nekaj terorističnih dejanj, ki jih ni moč v celoti preprečiti, lahko spremeni tok zgodovine v EU, je na okrogli mizi Zbora za republiko opozoril Janez Janša.

Zbor za republiko v sredo, 12. aprila, ob 17.00 uri, v hotelu Slon (kavarna) prireja omizje na temo: Sta Slovenija in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če – kako in kam?

Akademski forum »Vizije Evropske unije in Slovenija« je presenetil z množičnim obiskom in odmevnostjo. V sodelovanju z Ljubljansko pobudo za nov EU ustavni proces sta ga pripravili Fakulteta za državne in evropske študije ter Evropska pravna fakulteta nove univerze

Ob 30. obletnici 57. številke Nove revije (izšla je 16. februarja leta 1987) v organizaciji SAZU poteka posvet z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program II.

30 let po izidu 57. številke Nove revije, ko je zadišalo po slovenski pomladi.

Pred tridesetimi leti, 16. februarja 1987, je izšla znamenita 57. št. Nove revije z naslovom, ki je pri takratni oblasti zbudil nelagodje in srd: Prispevki za slovenski nacionalni program. Pobudo za reševanje »slovenskega nacionalnega vprašanja« je namreč prevzela intelektualna opozicija. Po mnenju Petra Jambreka je revija simbolno oznanila prihod »slovenske pomladi«.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1. marca, trideset let od izida znamenite 57. številke Nove revije (16. februarja 1987), prireja simpozij Prispevki za slovenski nacionalni program II.

Leto, ki se je izteklo, je poskrbelo za obletnice. Najpomembnejša je ta, da je minilo četrt stoletja od osamosvojitve RS in RH. A so poznani zgolj okvirni datumi, kdo in kaj je k temu prispeval pa še ne v celoti. Bistven za slovensko in hrvaško zgodbo je bil Robert Badinter oz. njegova komisija.

Vodja skupine, ki je avgusta 1990 v Podvinu pripravljala delovni osnutek današnje ustave, Peter Jambrek, je prepričan, da bi bilo ustavo mogoče v marsičem še izboljšati, a možnosti za to so po njegovem blizu znanstveni fantastiki.

Skrivnost ostaja stranka, ki še ni nastala. Seveda ni govora o stranki Aleša Primca, pač pa o novi liberalni stranki.

Nova Slovenija bo na sobotnem kongresu v Brežicah gostila nekdanjega ustavnega sodnika Petra Jambreka, ki bo udeležencem spregovoril o svojem pogledu na aktualne razmere v Sloveniji in na prihodnost Evrope.