Katedrala svobode: Nastaja nova desnosredinska stranka?
Ali Slovenija potrebuje novo stranko? S tem vprašanjem se bodo ta četrtek, 10. januarja, na prvi konvenciji za nacionalni program ukvarjali pobudniki novega možganskega trusta.
Ali Slovenija potrebuje novo stranko? S tem vprašanjem se bodo ta četrtek, 10. januarja, na prvi konvenciji za nacionalni program ukvarjali pobudniki novega možganskega trusta.
Nove univerze je v Ljubljani pripravila akademski forum na temo Država in svobodna podjetniška pobuda z udeležbo dr. Petra Jambreka, dr. Mateja Avblja, dr. Gorazda Justineka, dr. Žige Turka in dr. Anžeta Burgerja.
»Kapitalu odvzeti moč. To zmore samo državni zbor in vlada in podobne institucije. To bo treba korenito obrniti. Odvzeti jim to moč, obdavčiti jih, ne pa poslušati to jokanje, da bodo šli v tujino. Naj grejo. Naj grejo,« je pred dnevi v državnem zboru grmel vrhovni državni tožilec Jože Kozina.
Če bi bil Janša bolj aktiven in se pripravljen odprto pogovarjati tudi o možnosti, da bi bil mandatar kdo drug kot on, bi morda dobili drugačno vlado.
Pred petkovim glasovanjem o Marjanu Šarcu za mandatarja se je pojavila nova pobuda o oblikovanju mešane koalicije, v kateri bi bila tudi relativna zmagovalka volitev SDS.
Za nekdanjega ministra profesorja dr. Žiga Turka so nedeljske volitve prelomne, ker so verjetno prve, ko je vprašanje ali bo tranzicija obrnila smer in se bomo začeli vračati k rdeči zvezdi, Titu, štafeti mladosti, SFRJ, neuvrščenim ... ali pa bo še naprej vsaj stala na mestu, kot v tem mandatu. Strinja se sicer z dr. Petrom Jambrekom, da je morda velika koalicija katastrofalna rešitev, a so vse druge rešitve še slabše.
Janez Janša in Peter Jambrek sta se pred leti politično razšla, a se zdaj Jambrek v intervjuju za Dnevnikovo sobotno prilogo Objektiv »nagiba k temu, da bi vendarle volil Janševo stranko.«
Profesor in lastnik zasebne Nove univerze Peter Jambrek ocenjuje, da Slovenija potrebuje levo in desno vlado. Toda če levo-desno razumemo v današnjem slovenskem pomenu, se tako sestavljena vlada po njegovem ne bi izšla. Velika koalicija je lahko le obet za nadaljevanje statusa quo, je dejal za Dnevnikovo prilogo Objektiv.
Pred tremi desetletji so se pesniki, pisatelji, filozofi in sociologi, ki za to sploh niso bili poklicani, lotili oblikovanja osnutka slovenske ustave in za vedno spremenili tok osamosvajanja slovenske države. Spomin na čas in okoliščine nastajanja tez, ki veljajo za izvor slovenske ustavnosti, so včeraj popoldne obudili na dogodku na ustavnem sodišču.
Letos mineva 30 let od oblikovanja t. i. pisateljske ustave, ki se je bodo danes popoldne spomnili na slovesnosti ustavnega sodišča. Osrednji del bo pogovor s Tinetom Hribarjem, Petrom Jambrekom, Tonetom Peršakom, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Svetlikom in Venom Tauferjem, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za Ustavo RS.
Dr. Peter Jambrek o zapuščini Janeza Drnovška
Pobudniki za ustanovitev stranke Prstan so prejšnji teden sporočili, da niso dosegli svojega vmesnega cilja pri naboru kandidatov za državnozborske volitve, zato so ustavili aktivnosti za ustanovitev stranke.
Jambrekove fakultete imajo koncesijo, študij na njih plačujemo davkoplačevalci, denar s fakultet pa se preliva v njegovo gospodarsko družbo, ki je imela v zadnjih letih 440.324 evrov čistega dobička.
Nekaj terorističnih dejanj, ki jih ni moč v celoti preprečiti, lahko spremeni tok zgodovine v EU, je na okrogli mizi Zbora za republiko opozoril Janez Janša.
Zbor za republiko v sredo, 12. aprila, ob 17.00 uri, v hotelu Slon (kavarna) prireja omizje na temo: Sta Slovenija in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če – kako in kam?
Akademski forum »Vizije Evropske unije in Slovenija« je presenetil z množičnim obiskom in odmevnostjo. V sodelovanju z Ljubljansko pobudo za nov EU ustavni proces sta ga pripravili Fakulteta za državne in evropske študije ter Evropska pravna fakulteta nove univerze
Ob 30. obletnici 57. številke Nove revije (izšla je 16. februarja leta 1987) v organizaciji SAZU poteka posvet z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program II.
30 let po izidu 57. številke Nove revije, ko je zadišalo po slovenski pomladi.
Pred tridesetimi leti, 16. februarja 1987, je izšla znamenita 57. št. Nove revije z naslovom, ki je pri takratni oblasti zbudil nelagodje in srd: Prispevki za slovenski nacionalni program. Pobudo za reševanje »slovenskega nacionalnega vprašanja« je namreč prevzela intelektualna opozicija. Po mnenju Petra Jambreka je revija simbolno oznanila prihod »slovenske pomladi«.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1. marca, trideset let od izida znamenite 57. številke Nove revije (16. februarja 1987), prireja simpozij Prispevki za slovenski nacionalni program II.