Romska kalvarija je zelo večplastna, zato je odklanjanje pokopa ostankov zamolčanih žrtev Romov v Ljubljani, pri čemer trmasto vztraja ljubljanski župan Zoran Janković, vredno obžalovanje in obsodbe. Kot ugotavlja član odbora za izkop in pieteten pokop med vojno pobitih Romov dr. Miran Komac z Inštituta za narodnostna vprašanja, je romska manjšina pri nas med drugo svetovno vojno doživela okoli 70-odstotni pomor celotne populacije (vsaj 250) – zagrešila je tako okupatorska stran kot so ga tudi partizanske enote. Omenimo Mačkovec, Iško vas, Sodražico, Horjul in Kanižarico.

Avtor sobotne oddaje Utrip na TV Slovenija Jože Možina je očitke Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) glede poročanja o dogajanju v Dražgošah označil za neargumentirane. Oddaja je bila v skladu z novinarskimi standardi, zveza pa se "ni sposobna soočiti z zmotami svoje preteklosti in pokazati sočutja do tragedije prebivalcev," je zapisal.

Od prejšnjega tedna dalje lahko na poštah plačate poštnino z znamko v spomin na pesnika Franceta Balantiča (29. 11. je stota obletnica njegovega rojstva). Ta je umrl med drugo svetovno vojno leta 1943 po kapitulaciji Italije na domobranski strani. Znamka v njegov spomin pa je tako razvnela predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Križmana, da je v imenu Zveze borcev Balantiča obtožil, da je "zahrbtno pobijal partizane".

»Živimo v državi, v kateri ni zanesljivo, da najdete pravico, kjer se še zmeraj raje išče sovražnike kot prijatelje. Krute besede – a jih vendarle živimo.« S temi mislimi sem leta 1989 v televizijskem dnevniku sklenila feljton ob prvem novembru. In v treh desetletjih se ni veliko spremenilo.

General Dragoljub Mihailović, je bil edini poveljnik stare jugoslovanske vojske, ki se ob kapitulaciji aprila 1941 ni predal Nemcem. Svojo enoto jo odpeljal v težko dostopno hribovje Srbije in od tam že 10. maja začel z napadi na okupatorske vojake.

"Ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo/prikrivajo dejstva?" je v javnem pismu vprašal direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. Kritičen je do uporabe materiala muzeja v oddaji TV Slovenija Spomini, v kateri je nastopil pravnik in zdravnik Miloš Kobal - Dežmana je zmotila predstavitev Kobalove vloge med in po drugi svetovni vojni.

Razvpiti »urednik fašističnega medija« Aleš Ernecl je v mali dvorani državnega zbora poziral z majico s podobo domobranskega generala Leona Rupnika, kar je izzvalo ostre odzive na spletu.

Predsednik ZZB NOB Marijan Križman in ljubljanski župan Zoran Janković sta se ob včerajšnjem dnevu zmage vnovič zavzela za ohranjanje vrednot partizanstva in proti poskusom potvarjanja zgodovine. "Narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, nima prihodnosti," je dejal Janković. Kritična sta bila do aktualne vlade.

27. april, dan upora proti okupatorju, sprva dan Osvobodilne fronte, ki naj bi bila ustanovljena na ta dan leta 1941: državni praznik. Ko so ga preimenovali, smo razumeli, da bo to dan, namenjen uporu proti vsem napadalcem v drugi in osamosvojitveni vojni. A kakorkoli, najpogosteje je bil priložnost za politične prepire, razdvajanje, čeprav je v zadnjem letu običajne spore premagal covid, a že pojenjuje. Toda razdvojeni imajo zdaj priložnost, da pomagajo celiti rane, ki so ostale iz preteklosti, ne pa da stopnjujejo razkol.

»Strahopetno Pirjevčevo bežanje od vsebinskega dialoga kaže, da nobena bergla ne Pirjevca ne Partizanov ne more rešiti,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Najbolj ambiciozno partizansko tiskarsko podjetje je bilo več natisov stalinske Kratke zgodovine Vsezvezne komunistične partije (boljševikov),« poudarja zgodovinar dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman zavrača poudarjanje nacionalističnega poslanstva partizanskega gibanja in trdi, da temelj partizanskega projekta ni bil Prešeren, ampak Stalin.

»Kakorkoli obračamo, je bilo v Sloveniji po zmerni oceni več kot 30.000 smrtnih žrtev bratomornega obračuna ali okoli tretjine vseh žrtev. Več kot dva odstotka prebivalstva. To nas uvršča v območja z intenzivno državljansko vojno,« pravi dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Dežman je v pismu javnosti kritičen do pisanja zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca v knjigi Partizani.

»Akad.prof.dr. in politikant Jože Pirjevec ima večkrat težave s kakimi poimenovanji. Tako v njegovim Partizanih pogrešamo opredelitev državljanske vojne oz. več državljanskih vojn, ki so med drugo svetovno vojno in po njej zaznamovale dogajanje v Jugoslaviji,« o zgodovinarju Jožetu Pirjevcu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Domišljijska Pirjevec in Ferenc prekosita celo Edvarda Kardelja,« o zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu v novem javnem pismu piše dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

»Ali si predstavljate kakega titofilnega avtorja, ki bi o Pohorskem bataljonu pisal, ne da bi navedel, da gre za Pohorski bataljon in ne da bi navedel njegove izgube v zadnjem boju? Pirjevec to zmore,« je do dela zgodovinarja Jožeta Pirjevca kritičen, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Skratka, če bi se Pirjevec ne odločil za lovsko-ribiški pripovedni slog, bi se lahko brez posebnih težav posvetil tudi dejanskim okupatorskim izgubam v bojih z jugoslovanskimi partizani. Toda izbral je ideološko sledenje svojim mentorjem in odšel v Partizane," zgodovinar Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, očita zgodovinarju Jožetu Pirjevcu.