"Ali Maister in njegovi borci za severno mejo niso slovenska vojska?" zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca sprašuje dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Ali so nehali verovati ali pa je vera partizanov izginila, ker je titoizem bil brezupni boj proti veri in Cerkvi?" sprašuje Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč, zgodovinarja Jožeta Pirjevca o izbrisu krščanstva v partizanskih spominih in knjigah.

"Tudi Pirjevcu se kaže, da je bila sovražna okupacija božji dar, saj je razsula kraljevino Jugoslavijo in omogočila vzpon stalinizma," v odprtem pismu piše Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Akad. prof. dr. in politikant Jože Pirjevec se je med promocijo svoje knjige Partizani širokoustil, da bi tudi sam šel v partizane. Žal pa se v Partizanih pokaže, da niti ne ve, kam bi hotel iti.," v novem zapisu opozarja dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Življenje je veliko več kot pa črno-belo fantaziranje o tem, koga bi častil kot upornika in koga bi opljuval oz. ustrelil kot kolaboranta," zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu sporoča dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč.

"Pirjevec se strinja tudi s tem, da so množični umori civilistov in vojnih ujetnikov zgodovinski poraz titoizma, ne zna pa povedati, da gre za najhujše vojne zločine in zločine proti človeštvu v zgodovini Slovenije in v Evropi po 2. svetovni vojni," dr. Jože Dežman očita zgodovinarju Pirjevcu.

»Odtujenost od partizanske resničnosti kaže, da Pirjevec živi na domišljijsko napihnjenem neznanem letečem predmetu,« je v javnem pismu do Jožeta Pirjevca kritičen Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč. Izpostavlja tudi Mussolinijevo frazo »s puško in knjigo«, ki je v naslovu knjige Boža Repeta S puško in knjigo. Je Pirjevec to podtaknil Repetu, sprašuje Dežman.

"Česar se Pierazzi ni naučil, tega Pirjevec ne zna," je predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman kritičen do zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. Očita mu nepoznavanje vloge žensk v partizanskem gibanju in odnos komunistične nomenklature do njih.

»Je partizansko gibanje, bi rekel, Titova kreatura«. Tako je izjavil akad. prof. dr. in politik Jože Pirjevec na predstavitvi svoje knjige Partizani v kulturnem domu v Gorici 20. junija 2020. Kaže, da Pirjevcu materinščina včasih še ne steče, morda je hotel povedati, da so partizani Titova stvaritev. Toda oznaka kreatura bi bilo veliko bolj kot za partizansko gibanje uporabno za oznako pojavov, na katere naletimo v Pirjevčevih Partizanih.

Zgodovinar dr. Jože Dežman, skrben bralec knjige dr. Jožeta Pirjevca Partizani, je Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pozval, umestno, naj preveri, ali ima v svojih vrstah člana, ki javno zagovarja stalinistične zločine in bi jih ponovil, ki se ideološko-partijno opredeljuje, ki ima v svojih Partizanih množične faktografske napake, ki ni sposoben dialoga …

Iz jame Jazovka na hrvaški gori Žumberak blizu meje s Slovenijo so v preteklih dneh izkopali posmrtne ostanke približno 800 žrtev množičnih pobojev med drugo svetovno vojno in po njej, danes poročajo hrvaški mediji. Terensko raziskavo in ekshumacijo je vodilo hrvaško ministrstvo za veterane.

Resna ocena obsežne monografije dr. Jožeta Pirjevca brez temeljitega študija ni mogoča. Ob branju predgovora in epiloga pa se že na začetku porajajo določena vprašanja. Kako je mogoče, da se resen zgodovinar postavi na neko stran in to napove že v predgovoru svoje knjige?

Namera, da se s partizanstvom legitimira revolucijo, o novi knjigi dr. Jožeta Pirjevca Partizani pravi dr. Janez Juhant, predsednik Združenja ob lipi sprave.

Izšla je že nekaj časa napovedana obsežna knjiga (864 strani) tržaškega zgodovinarja akademika Jožeta Pirjevca Partizani. Bo monografija uspešnica tako kot njegova prejšnja biografija o Titu, ki je bila prodana v več kot 20.000 izvodih?

Na sobotni proslavi v časti ubitim partizanom Pohorskega bataljona na Osankarici je bila glavna zgodba aretacija Andreja Šiška. Policija je opisala, kako ga je prijela, predsednik države Pahor pa pravi, da na Osankarici ni bil v nevarnosti.

Pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju bo danes tradicionalna spominska slovesnost ob 77. obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona. Zbrane bo tokrat nagovoril minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, predsednik republike Borut Pahor pa bo položil venec pred spominsko obeležje padlim borkam in borcem.

Dr. Renato Podbersič, zgodovinar, ob 30-letnici prve spominske slovesnosti v Kočevskem Rogu

V spomin na zgorele vaščane v Orehovici na Izlakah vsako leto pripravijo spominsko slovesnost. Spomenik žrtvam druge svetovne vojne je bil leta 1956 postavljen v okolju restavriranih ostankov Klančišarjeve domačije, v kateri so Nemci 18. maja 1944 zažgali šestnajst vaščanov Orehovice.

Kakšni so razlogi za snemanje partizanskega filma Preboj, ki naj bi bil predvidoma predvajan v slovenskih kinematografih že letošnjo jesen?

V članku o intimnem življenju Josipa Broza-Tita razkrivamo, zakaj se je Edvard Kardelj bal, da ga skuša Tito likvidirati.