Ob stoletnici konca prve svetovne vojne je v Parizu potekala osrednja mednarodna slovesnost. Pod Slavolokom zmage se jo je udeležilo več kot 80 svetovnih voditeljev, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemška kanclerka Angela Merkel, predsednika ZDA in Rusije, Donald Trump in Vladimir Putin, pa tudi slovenski predsednik Borut Pahor.

Mineva 30 let, odkar se je iz majhne vaške gostilne pri Vrhniki razširila zgodba o Čukih. Od prvega nastopa so postali ena najbolj uspešnih slovenskih glasbenih zasedb, ki je v nanizala številne uspešnice in osvojila različne generacije poslušalcev. Na današnji dan prvega nastopa bodo dvakrat nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

V Parizu bo danes osrednja slovesnost ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, ki se je bodo na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona udeležili premierji in predsedniki 84 držav ter predstavniki osrednjih mednarodnih organizacij, med njimi predsednik republike Borut Pahor.

Ameriški predsednik ZDA Donald Trump je v petek zvečer prispel v Pariz, kjer se bo ta konec tedna udeležil slovesnosti ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne. Ob prihodu je kritiziral predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona za ustanovitev skupne evropske vojske, s katero bi se Evropa lahko branila tudi pred ZDA.

Nemška kanclerka Angela Merkel je 80 let po nacističnem pogromu nad Judi včeraj posvarila pred porastom antisemitizma v Nemčiji ter pozvala k odločnim dejanjem proti rasizmu, ksenofobiji in družbeni izključenosti. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je že pred tem pozval k boju za demokratično domoljubje in proti agresivnemu nacionalizmu.

Francoska policija predvideva, da bo mednarodne slovesnosti ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, ki bodo v francoski prestolnici Pariz, spremljalo tudi okoli 200 do 400 nasilnih protestnikov. "Prepričani smo, a tudi pripravljeni in odločeni," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal načelnik pariške policije Michel Delpuech.

Pri kostnici žrtev prve svetovne vojne na ljubljanskem pokopališču Žale bo danes opoldne potekala osrednja slovenska slovesnost ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Osrednji govornik bo predsednik republike Borut Pahor, slovesnost pa bo spremljal tudi kulturni program, so sporočili iz predsednikovega urada.

Predsednik republike Borut Pahor je v včerajšnjem videonagovoru ob dnevu reformacije in 100. obletnici ustanovitve prve slovenske narodne vlade izpostavil, da naj nam bo to "še enkrat navdih in nauk, da nič, kar smo dosegli v naši narodovi zgodovini ni bilo doseženo čez noč".

Predsednik vlade Marjan Šarec je na osrednji slovesnosti ob dnevu suverenosti v Celju in 27. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije kot slavnosti govornik dejal, da praznik obeležuje še zadnje dejanje slovenske osamosvojitve. Ta osamosvojitev je zanj edinstvena zasluga slovenskega naroda in ne samo nekaterih posameznikov.

Pred desetimi leti se je smrtno ponesrečil bivši glavar avstrijske Koroške in dolgoletni voditelj avstrijskih svobodnjakov Jörg Haider, ki za številne velja za prvega evropskega desnega populista. Za seboj je pustil avstrijsko Koroško v finančnih razvalinah, njegov politični slog pa je desetletje po njegovi smrti na pohodu po Evropi.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe (TO). Predsednik republike Borut Pahor je v slavnostnem govoru poudaril, da različni pogledi na zaznamovanje obletnice TO niso razlog za poglabljanje polemik o nastanku slovenske države in njene vojske.

Objavljamo pojasnilo Slovenske vojske k članku o proslavi ob 50. obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe, ki smo ga objavili včeraj.

Predsednik republike Borut Pahor je Narodni galeriji ob njeni 100-letnici na včerajšnji slavnostni akademiji podelil zlati red za zasluge. Kot so utemeljili v predsednikovem uradu, Narodna galerija tudi sto let kasneje izpolnjuje prvotno poslanstvo, z zadnjo prenovo je postala "večja, lepša in bogatejša, kot je bila kdaj koli" in je slovenski ponos.

Nemški modni oblikovalec in fotograf Karl Lagerfeld danes praznuje 85 let. V zgodovino mode se je zapisal s tem, da je klasičnim oblikam vdihnil novo življenje in da je modo zapeljal v nove smeri. Ker je spoznal, da njena prihodnost ni le v visoki modi, je vanjo vpeljal nove linije konfekcijskih oblačil.

Na današnji dan mineva 190 let od rojstva velikega ruskega romanopisca in filozofa Leva Nikolajeviča Tolstoja. Bil je realist z razvitim smislom za analitičnost in psihološke odtenke svojih junakov. Obsojal je dvoličnost družbe in socialno nepravičnost. Med drugim podpisuje mojstrovini svetovne književnosti Vojna in mir ter Ana Karenina.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO je na Pristavi nad Stično včeraj obeležilo 28. obletnico enega najpomembnejših dogodkov za slovensko osamosvojitev, saj so 7. septembra 1990 na njem sprejeli in potrdili dokument za vojaško zavarovanje državnega osamosvajanja. Slavnostni govornik je bil takratni obrambni minister Janez Janša.

Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik danes obeležuje 90. osebni jubilej. V poeziji se je s temami ogroženosti človeka in tradicionalnih vrednot sprva navezal na novo romantiko, a se nato usmeril v modernizem. Kot raziskovalec se je posvetil pesnikom iz protirevolucijskega tabora in zdomstva ter izdaji njihovih del.

Ameriški glasbeni zvezdnik Michael Jackson bi danes praznoval 60. rojstni dan. Kralj popa se je nepričakovano poslovil pred devetimi leti, ravno v času, ko je načrtoval veliki povratek na glasbene odre. Njegova prezgodnja smrt sicer ni zmanjšala priljubljenosti njegove glasbe, kvečjemu nasprotno.

Pisatelj Boris Pahor danes slavi 105 let in ob tej priložnosti praznuje tudi izid dveh novih knjig: knjige Darke Zvonar Predan z naslovom Boris Pahor - Najini pogovori in Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte. Pahor še vedno govori zanosno in ostaja neomajen pri svoji ideji o samostojnosti in samozavesti slovenskega naroda.

Danes mineva natanko 240 let, odkar so štirje srčni možje iz Bohinja 26. avgusta 1778 kot prvi stopili na vrh Triglava. Pomemben jubilej za lokalne skupnosti in institucije na območju Julijskih Alp predstavlja priložnost za razmislek o pomenu Triglava, njegovi simboliki, množičnosti obiska in razvoju turizma.