Kitajska ob 30. obletnici pokola na Trgu nebeškega miru v Pekingu vztraja, da je bilo krvavo zatrtje študentskih protestov pravilna politika. Kot je danes ocenil kitajski obrambni minister Wei Fenghe, se je v minulih 30. letih izkazalo, da je država ravno zaradi tedanje politike doživela velike spremembe v smeri stabilnosti in razvoja.

Nobena osamosvojitev in nobena samostojna država ni plod samo nekaj ljudi, pač pa je plod sodelovanja in odločitve celotnega naroda, je na včerajšnji slovesnosti v počastitev 28. obletnice pekrskih dogodkov pri nekdanjem učnem centru teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru dejal osrednji govornik, predsednik vlade Marjan Šarec.

Danes mineva 150 let od vseslovenskega vižmarskega tabora, na katerem je okoli 30.000 ljudi med drugim zahtevalo združitev slovenskih dežel v zedinjeno Slovenijo. Ta obletnica je dragocena priložnost, da se pogled obrne k vrednotam, ki nas kot narod povezujejo in ne delijo, je na današnji slovesnosti dejal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Člani alpinistične odprave Everest 1979 so se danes zbrali v Mojstrani, kjer so proslavili 40. obletnico vzpona na Mount Everest. Andrej Štremfelj, ki je skupaj z Nejcem Zaplotnikom kot prvi Slovenec stal na najvišji gori sveta, je spomnil, da takrat ni bilo veliko časa za proslavljanje, z leti pa njihov dosežek vse bolj dobiva na veljavi.

V Ljubljani so se danes na povabilo predsednika osamosvojitvene vlade in evropskega poslanca Lojzeta Peterleta (EPP/NSi) srečali člani prve slovenske vlade. Imenovana je bila 16. maja pred 29 leti. Brez Demosove vlade v Sloveniji danes ne bi bilo kampanje za evropske volitve, je pred srečanjem dejal Peterle.

Negotovega časa, v katerem je pred 30 leti nastala Majniška deklaracija, so se včeraj spomnili na Slovenski matici, ki ima prostore na Kongresnem trgu v Ljubljani, prav tam, kjer je bila deklaracija na včerajšnji dan leta 1989 tudi prebrana. Sodelujoči so se na okrogli mizi strinjali, da je bil kljub negotovosti to tudi čas, poln upanja.

Prva dama ZDA Melania Trump je v torek v Beli hiši slovesno obeležila prvo obletnico svoje pobude Bodi najboljši, ki je namenjena vprašanjem dobrobiti otrok, družbenim medijem in zlorabi opiodiov.

V predsedniški palači je bil danes sprejem v spomin na Majniško deklaracijo, ki so jo pred 30 leti prebrali na shodu na Kongresnem trgu. Predsednik države Borut Pahor je ob tem poudaril "nepozaben simbolni in stvarni pomen" deklaracije. Tlakovala je pot slovenske osamosvojitve, zato si po njegovem zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu. Svoj sprejem so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije organizirali tudi udeleženci seje RK ZSMS, v okviru katere je bila Majniška deklaracija prebrana - na sprejem je prišel iz zapor na Dobu tudi Igor Bavčar.

V spomin na dogodek pred 30 leti, ko so na znamenitem shodu v podporo obtoženim v aferi JBTZ prebrali Majniško deklaracijo, bo v predsedniški palači danes dopoldne sprejem, na kateri bo poleg predsednika Boruta Pahorja slavnostni govornik tudi soavtor deklaracije Dimitrij Rupel. Obletnico bodo obeležili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine.

Ko je renesančni genij Leonardo da Vinci narisal svoj portret, je bil ta le nekoliko večji od lista papirja. Te dni, ko mineva 500 let od njegove smrti, pa je ta podoba dobila mnogo večje razsežnosti. Umetnik Dario Gambarin jo je namreč s potezami, ki jih je napravil s traktorjem, prenesel na polje nedaleč od Verone.

Pred 500 leti je v graščini Cloux pri Amboisu umrl renesančni genij Leonardo da Vinci. Avtor znamenite Mona Lize je živel v Firencah in Milanu, deloval v Rimu in na starost odšel v Francijo, kjer mu je gostoljubje ponudil kralj Franc I. Radovednost vzbuja še danes, njegova je tudi najdražja na dražbi prodana slika - Odrešenik sveta.

EU danes obeležuje 15. obletnico širitvenega velikega poka, v katerem se je tedanji petnajsterici pridružilo deset vzhodno- in srednjeevropskih držav, tudi Slovenija. Petnajst let po velikem poku EU zaposluje kaos z brexitom in boj z evroskeptiki, širitvenega apetita ni, vrstijo se pozivi h koreniti reformi širitvene politike.

Svoj 70. rojstni dan danes praznuje pevec, bobnar in tolkalist Tulio Furlanič, ki je svojo glasbeno kariero začel v 60. letih minulega stoletja kot bobnar in pevec v skupini Kameleoni, se pozneje pridružil Faraonom, v 90. letih pa z Danilom Kocjančičem ustanovil skupino Halo. Za največjo uspešnico je obveljala skladba Anita ni nikoli.

Na območju tovarne Krka v Novem mestu so ob 65-letnici te farmacevtske družbe ta teden odkrili kip Krkine deklice z rastočo knjigo akademskega kiparja Jurija Smoleta. Tako kot projekt rastoče knjige namreč tudi Krkina rast temelji na prepričanju, da sta ključna znanje in delo, je ob odkritju skulpture poudaril predsednik Krkine uprave Jože Colarič.

Britanska kraljica Elizabeta II. bo danes dopolnila 93 let. Kljub visoki starosti še ne razmišlja o abdikaciji in namerava še naprej služiti domovini. Uradne slovesnosti ob rojstnem dnevu monarhinje bodo potekale junija.

Mesto Liverpool je včeraj obeležilo 30. obletnico tragedije na Hillsboroughu v Sheffieldu, kjer je umrlo 96 navijačev nogometnega kluba Liverpool, še 766 pa je bilo ranjenih.

Maja bo minilo 150 let od vseslovenskega vižmarskega tabora, na katerem se je 17. maja 1869 zbralo približno 30.000 ljudi, ki so v takratnem okolju Avstro-Ogrske monarhije javno izrazili določene želje in potrebe Slovencev. Ob taborski piramidi v Vižmarjah so danes posadili lipo, osrednja slovesnost ob obletnici pa bo 17. maja.

Na današnji dan se je pred 80 leti rodil ameriški režiser Francis Ford Coppola. Njegov filmski ep o mafijskem življenju Boter iz leta 1972, za katerega je po romanu Maria Puza napisal tudi scenarij, je dobil tri oskarje in dosegel enega največjih komercialnih uspehov v zgodovini filma. Trenutno se pripravlja na snemanje filma Megalopolis.

Nekdanji generalni sekretar zveze Nato lord George Robertson je včeraj izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump z zahtevami po večjem prispevku za obrambo naredil veliko uslugo evropskim državam, saj jim je razblinil občutek varnosti. Številne evropske države so si namreč predstavljale, da jim bodo ZDA vedno na voljo.

Zveza Nato in EU sta ob peti obletnici priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji pozvala Moskvo, naj spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine in ji vrne zasedeno ozemlje.