Na trgu Azadi je potekala glavna slovesnost v spomin na padec perzijske monarhije in razglasitev islamske republike leta 1979. Rohani je na njej izjavil, da "navzočnost ljudi na ulicah vsega islamskega Irana pomeni, da sovražnik ne bo nikoli uresničil svojih zlobnih ciljev". "Zarota ZDA, sionistov in reakcionarnih držav na Bližnjem vzhodu" proti islamski republiki je po prepričanju Rohanija obsojena na propad, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
"Danes smo sredi psihološke in gospodarske vojne," je sicer priznal iranski predsednik. Ameriški predsednik Donald Trump, Izrael in Savdska Arabija želijo z gospodarskimi sankcijami oslabiti islamski sistem in izsiliti spremembo režima v Iranu, a to jim po prepričanju Rohanija ne bo uspelo, če bosta iransko ljudstvo in vlada enotna.
Ljudstvo še naprej zavrača odvisnost od imperialističnih sil, je dodal Rohani in nadaljeval, da je Iran z več kot 82 milijoni prebivalcev in vojsko močnejši kot pred 40 leti in bo tako porazil sovražnika. Gospodarskih težav države pa se Rohani v govoru ni dotaknil, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Množica na trgu Azadi se je ob njegovem govoru ves čas večala, kljub močnemu nalivu, v katerem pa v tej sušni državi vidijo blagoslov.
Vrhovni verski poglavar ajatola Ali Hamenej naj bi ob današnjem prazniku objavil program "nadaljnjih korakov razvoja islamske republike".
V Iranu je danes dela prost dan, slovesnosti pa potekajo pod sloganom Ponosni na včeraj, polni upanja na jutri. Dogajanje v Teheranu je danes spremljalo tudi razkazovanje iranske vojaške moči, z replikami raket domače izdelave.
Zbrano množico je bilo videti vihteti iranske zastave in nositi potrete ajatole Hameneja in pokojnega ustanovitelja islamske republike, ajatole Ruhole Homeinija. Transparente pa so krasili napisi, kot so Smrt Ameriki, Dol z Anglijo, Smrt Izraelu in podobno.
Današnje slovesnosti so vrhunec desetdnevnega praznovanja, ki se je začelo na obletnico vrnitve ajatole Homeinija 1. februarja 1979 iz izgnanstva v Franciji. Deset dni kasneje so iranske mule dokončno odstavili vlado prozahodnega iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija. S tem je padla 2500 let stara perzijska monarhija.
Ajatola Homeini je potem v Iranu vzpostavil teokratsko republiko z njim kot vrhovnim voditeljem na čelu. Islamska revolucija v Iranu je tedaj precej presenetila zahodni svet, saj je Iran užival relativno blaginjo in se hitro razvijal ter imel dobre odnose z Zahodom. Iranske mule pa so to obrnili na glavo in zaostrili odnose zlasti z ZDA, ki jih vidijo kot "satana". Nasprotovanje med državama traja še danes.
40. obletnica je za Iran simbolna tudi z verskega vidika. Prav v tej starosti je namreč islamski prerok Mohamed prejel razkritja od boga. V Teheranu poudarjajo, da s tem tudi islamska republika vstopa v obdobje zrelosti, še navaja AFP.
A državo ob 40. obletnici revolucije pestijo hude gospodarske težave in znova zaostrene napetosti z ZDA. Prihodki, na katere je islamska republika upala po sklenitvi iranskega jedrskega sporazuma leta 2015, se niso uresničili. Z uvedbo vnovičnih sankcij, za katere so se ZDA odločile leta 2015, pa je Iran utrpel nov ekonomski udarec.
Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je iransko gospodarstvo leto 2018 zašlo v recesijo, letos pa naj bi se bruto družbeni proizvod države znižal za 3,6 odstotka. Iranska valuta rial je izgubila 60 odstotkov vrednosti, inflacija se je zvišala na vseh področjih, za državo ključni izvoz nafte pa močno skrčil.