Evropa in Nato Putinu: Vrni Krim!

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je Rusiji sporočila, da EU ne bo priznala priključitve Krima in da še naprej obsoja to kršitev mednarodnega prava. "Gre za neposreden izziv mednarodni varnosti, s hudimi posledicami za mednarodni pravni red, ki ščiti ozemeljsko celovitost, enotnost in suverenost vseh držav," je zapisala Mogherinijeva.

Tudi Severnoatlantski svet je danes opozoril, da kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti pomeni "resno kršitev mednarodnega prava in velik izziv evroatlantski varnosti". Predstavniki vseh držav članic zavezništva so poudarili, da ne priznavajo tega dejanja Rusije. "Pozivamo Rusijo, naj vrne Ukrajini nadzor nad Krimom," so zapisali in poudarili: "Krim je ozemlje Ukrajine."

V Natu so izpostavili tudi zaskrbljenost zaradi poročil o kršitvah človekovih pravic Ukrajincev, krimskih Tatarov in drugih predstavnikov tamkajšnjih skupnosti. "Med temi kršitvami so izvensodni uboji, ugrabitve, izginotja, nasilje, arbitrarna pridržanja in mučenje. Kljub ukazu Meddržavnega sodišča iz leta 2017 je tatarski medžlis, samoupravno telo krimskih Tatarov, preganjan in prepovedan v lastni domovini," so opozorili v Natu.

Rusijo so tudi pozvali, naj izpusti vse politične zapornike in talce ter omogoči mednarodnim opazovalcem dostop na Krim. Prav tako so Moskvo pozvali, naj preneha izvajati "normalizacijo" priključitve Krima z dejanji, kot so na primer avtomatično podeljevanje ruskega državljanstva, prisilne preselitve ljudi, uvajanje vojaške obveznosti in izvajanje nezakonitih ruskih volitev.

V Natu so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi kopičenja ruskih sil na območju, zlasti črnomorskem. Spomnili so na incident v Kerški ožini novembra lani in pozvali Rusijo, naj izpusti več zajetih ukrajinskih mornarjev in vrne zajeta plovila. Rusijo so tudi pozvali, naj omogoči Ukrajini neovirano plovbo do njenih pristanišč v Azovskem morju. K temu je pozvala tudi Mogherinijeva.

Tako EU kot Nato sta obsodila tudi izgradnjo mostu čez Kerško ožino. Ocenila sta, da to predstavlja novo kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Rusija si je Krim priključila 18. marca 2014, dva dni po spornem referendumu na tem polotoku. Do zapleta je prišlo po revoluciji v Ukrajini, ki je odnesla proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, oblast pa je prevzela prozahodna opozicija. A to je zaostrilo razmere na proruskem vzhodu Ukrajine.

Po ruski priključitvi Krima so na vzhodu Ukrajine izbruhnili tudi oboroženi spopadi med proruskimi skrajneži in ukrajinsko vojsko, v katerih je doslej umrlo okoli 13.000 ljudi.