Svetovni voditelji v Parizu obeležili stoletnico konca prve svetovne vojne

Ob močno poostrenih varnostnih ukrepih so se voditelji z vseh petih kontinentov skupaj s svojimi gosti okoli 11. ure zbrali na Elizejskih poljanah in se sprehodili do Slavoloka zmage. Slovesnost se je začela ob zvonovih Notredamske katedrale in preletom letal, ki so za seboj pustila sled v barvi francoske zastave. Francoski himni Marseljezi je sledil kulturni program in prebiranje pisem vojakov s fronte.

Na slovesnosti, ki je potekala ob dežju, je Macron svetovne voditelje pozval, naj gradijo na upanju in ne na ustrahovanju. V nagovoru je opozoril, naj ne pozabijo pokola prve svetovne vojne. Njegove "brazgotine so sto let kasneje še vedno vidne na obrazu sveta," je dodal. "Gradimo raje na upanju in ne na medsebojnem ustrahovanju," je dejal in pozval k skupnemu "boju za mir".

Vsi voditelji so na Elizejske poljane prišli skupaj z nekaj avtobusi, le ameriški predsednik Trump in ruski predsednik Putin sta na prizorišče prispela v svojih avtomobilskih povorkah. Na slovesnost je zadnji prišel Putin, ki je ob prihodu na dogodek segel v roko francoskemu in ameriškemu predsedniku ter nemški kanclerki.

Ameriški predsednik se je že pred prihodom na prizorišče soočil z neprijetnim dogodkom. Dve protestnici z razkritimi prsmi sta namreč uspeli zaobiti varnostne ograje in pripadnike varnostnih sil ter se prebili do njegove avtomobilske povorke, poročajo tuje tiskovne agencije. Policisti so protestnici nemudoma prijeli, ena od njiju so ustavili le nekaj metrov od Trumpovega avtomobila.

Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da na slovesnosti v Parizu praznujemo predvsem zavezo držav in njihovih voditeljev za mir. "Želimo okrepiti skupno stremljenje k tej temeljni vrednoti. Nič ni bolj plemenitega od našega političnega poslanstva, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo in okrepimo mirno in varno življenje," je poudaril predsednik Pahor.

Francoski predsednik je voditelje po osrednji mednarodni slovesnosti gostil v Elizejski palači na slovesnem kosilu, kjer so imeli priložnost tudi za neformalne pogovore, nato pa je potekal prvi Pariški forum o miru.

Macron, nemška kanclerka Angela Merkel in generalni sekretar ZN Antonio Guterres so na forumu posvarili pred nevarnostmi, ki jih prinašata porast nacionalizma in populizma v Evropi.

Naraščanje nacionalizma in populizma ogroža "evropski projekt miru", je opozorila Merklova in dodala: "Mir, v katerem danes uživamo in ga mnogi izmed nas jemljejo kot nekaj samoumevnega, je vse prej kot to. Na njem moramo graditi." Zbrane voditelje je pozvala k promociji miru.

Generalni sekretar ZN Guterres je posvaril pred "vzporednicami", ki jih imajo današnje razmere z nestabilnimi in nevarnimi 30. leti prejšnjega stoletja. "Zaradi tega imamo razlog za skrb pred nepredvidljivo verigo dogodkov," je dodal. "Slabitev duha demokratičnega duha kompromisa in brezbrižnost glede skupnih pravil sta dva strupa multilaterizma," je še dejal.

Forum je odprl francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je izrazil upanje, da bo dogodek v prihodnje potekal vsako leto. "Svet, v katerem živimo, spodkopavajo krize, ki destabilizirajo naše družbe," je dejal navzočim voditeljem in opozoril pred nacionalizmom, antisemitizmom in ekstremizmom.

Slovenski predsednik Pahor, ki se je udeležil tako kosila v Elizejski palači kot tudi Pariškega foruma o miru, slednjega vidi predvsem kot izraz samospraševanja, ali znotraj držav in med državami zares naredimo vse, da bi zagotovili trajen mir in krepili vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, upoštevanje, strpnost, solidarnost, odpoved grožnjam in sovražnemu govoru, so sporočili iz njegovega urada.

"Ta skrb je navdihnila tako veliko število voditeljev, da smo se odzvali vabilu. Želimo si, da se spomin na vojne grozote s časom ne bi izgubil. O miru in vojni namreč odloča človek. Nobeno ravnanje v prid miru in krepitve skupnega razumevanja in sodelovanja ni odveč," je dejal predsednik republike, ki v tem smislu razume tudi udeležbo Slovenije na slovesnosti in na forumu v Parizu.

Sodelujoči voditelji držav in vlad so bili ob robu foruma povabljeni, da Knjižnici miru (Bibliotheque de la Paix) podarijo knjigo, ki po njihovem mnenju predstavlja sporočilo miru. Predsednik Pahor je knjižnici namenil roman To noč sem jo videl pisatelja Draga Jančarja.