Ameriški rocker evropskih korenin Bruce Springsteen, ki se ga je prijel vzdevek The Boss, praznuje 70 let. Glasbenik je eden redkih, ki so v štirih zaporednih desetletjih zabeležili prvo mesto ameriške Billboardove lestvice 200 najbolje prodajanih albumov. Junija je na trg prišla njegova najnovejša plošča Western Stars.

Slovenskemu narodnemu gledališču (SNG) Maribor, ki je včeraj slavnostno obeležilo sto let obstoja, je predsednik republike Borut Pahor podelil zlati red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju uprizoritvenih umetnosti in oblikovanju slovenske kulturne identitete.

Za vlado Marjana Šarca je prvo leto mandata. Ministrska ekipa, ki je bila potrjena 13. septembra lani, je sicer danes nekoliko spremenjena, saj se je četrtina ministrov že zamenjala. Kljub temu pa prva manjšinska vlada v zgodovini Slovenije leto končuje z razmeroma visoko podporo javnosti, pet strank koalicije pa za zdaj še ima podporo Levice.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je danes ob obletnici začetka druge svetovne vojne zaprosil Poljake za odpuščanje za vse grozote, ki so bile storjene med vojno. Spominu na začetek vojne pred 80 leti se je ob zori v kraju Wielun, kjer se je začel napad na Poljsko, poklonil skupaj s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.

V soboški evangeličanski cerkvi bo drevi ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom slovesno evangeličansko bogoslužje. Vodil ga bo evangeličanski škof Geza Filo ob sodelovanju katoliškega škofa Petra Štumpfa. Zbrane bo nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.

V mestu Šopron na madžarsko-avstrijski meji so se danes spomnili 30. obletnice vseevropskega piknika. Tedaj so simbolično kratkotrajno odprli meje, kar je izkoristilo več sto Vzhodnih Nemcev in zbežalo v Avstrijo. Slovesnosti se je udeležila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je ob tem poudarila pomen skupnih evropskih vrednot.

Včeraj zvečer so v Beltincih slovesno obeležili 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Premier Marjan Šarec je v govoru dejal, da je to priložnost za uveljavitev Prekmurja kot pokrajine, v kateri v razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki slovenskega in drugih narodov, ter da okrepimo, kar nas lahko povezuje.

Slovesna sveta maša v Beltincih, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je potekala v znamenju pozivov k sožitju. Poleg katoliških so bili na njej predstavniki drugih krščanskih cerkva in države, zbrane je nagovoril tudi predsednik Borut Pahor.

Padec Berlinskega zidu 9. novembra 1989 velja za simbol padca železne zavese oziroma razpada komunističnih režimov v državah vzhodnega bloka, ki je tlakoval tudi pot nemški združitvi. A tok dogodkov v Vzhodni Evropi, ki so pripeljali do tega, se je začel mesece prej, med pomembnejšimi je bil tudi vseevropski piknik 19. avgusta v madžarskem Šopronu.

Priključitev Prekmurja je bila prelomnega pomena za zaokroževanje slovenskega ozemlja, ki je na koncu, v letih 1990 in 1991, omogočilo Slovencem, da smo ustanovili samostojno državo. To pa je neprecenljivega pomena, je na slovesnosti ob beltinskem občinskem prazniku v čast priključitve Prekmurja poudaril predsednik republike Borut Pahor.

V Beltincih bo nocoj državna proslava ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec. Ob 17. uri bo v čast obletnice slovesna maša pred beltinsko cerkvijo, na njej pa bo ob koncu spregovoril tudi predsednik Borut Pahor.

V Beltincih, kjer bo v soboto državna proslava ob obletnici združitve Prekmurja z matico, bodo imeli že danes tudi slovesnost ob občinskem prazniku, ki ga slavijo 17. avgusta, na dan obletnice. Ob tem bodo na mestu, kjer je bilo pred 100 leti veliko ljudsko praznovanje, odkrili spominsko znamenje.

Med 16. in 18. avgustom, skoraj natanko 50 let po Woodstocku, so v ZDA načrtovali festival v spomin na druženje skoraj pol milijona ljudi na travniku Bethel pri New Yorku, a se organizatorjem ni posrečilo. Ostaja pa vrsta spominov na dogodek, ki se je v zgodovino zapisal kot eden od koncertnih mejnikov, tudi v glasbi sami.

Tri dni po Hirošimi bodo na grozovitost atomske bombe danes opozorili še v Nagasakiju. Druga in doslej zadnja uporaba jedrskega orožja v vojni je pred 74 leti takoj terjala okoli 40.000 smrtnih žrtev, skupno pa naj bi posledice zahtevale še 70.000 življenj. V Nagasakiju danes organizirajo tradicionalne spominske slovesnosti.

Proti pripadnikom hrvaških obrambnih sil (Hos), ki so včeraj pred spomenikom vojaški operaciji Nevihta na osrednjem trgu v Kninu vzklikali ustaški pozdrav "za dom spremni", ne bodo vložili prijave zaradi prekrška, so hrvaški tiskovni agenciji Hina povedali pri šibensko-kninski policiji.

Na današnji dan pred 74. leti so ZDA prvič uporabile jedrsko orožje v vojni in odvrgle atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Tri dni kasneje je enaka usoda doletela še Nagasaki, atomski bombi pa sta prisilili Japonsko h kapitulaciji v drugi svetovni vojni. Popolno uničenje obeh mest je še danes velik opomin človeštvu.

Ob 19. obletnici ustanovitve NSi je predsednik stranke Matej Tonin napovedal prenovljen in osvežen program. Po njegovih besedah je inspiracija stranke oblikovanje nove Slovenije, kjer bodo pravila enaka za vse in bo mogoče dostojno živeti. Ponovno je izrazil pripravljenost NSi za projektno sodelovanje z vlado.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob obletnici hrvaške vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem, na visoke hrvaške predstavnike včeraj naslovil vprašanje, kam je "izginilo" 400.000 Srbov in Jugoslovanov.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je včeraj na slovesnosti ob 75. obletnici začetka varšavske vstaje priznal moralno odgovornost Nemčije za grozodejstva med drugo svetovno vojno ter Poljake prosil za odpuščanje. Je pa v Varšavi tudi zavrnil možnost finančnih reparacij, poročajo tuje tiskovne agencije.

Predsednik Borut Pahor je včeraj spomnil, da je na ta dan pred desetimi leti na hrvaškem Trakošćanu kot slovenski premier s hrvaško kolegico dosegel dogovor, ki je vodil v arbitražni sporazum in vstop Hrvaške v EU. Ob tem pa je požugal Hrvaški, da je dolžna izpolniti sprejete obveznosti.