"Zgodba o SNG Maribor je presunljiva pripoved o stoletnem neusahljivem prizadevanju slovenskih umetnikov za obstoj in pravico ustvarjanja v maternem jeziku v varnem in neodvisnem templju navdiha in umetniške svobode," med drugim piše v utemeljitvi državnega odlikovanja, ki ga je predsednik Pahor na včerajšnji slavnostni akademiji v Mariboru izročil direktorju gledališča Danilu Roškerju.
"Od pomenljivih dramskih uprizoritev do himničnih spevov in dih jemajočih plesnih korakov je SNG Maribor dom silovite umetniške ustvarjalnosti, ki tankočutnim ljubiteljem gledališča ponuja roko v svet čudežnega ali pa jim nastavlja zrcalo in opominja k tistemu, kar je prav in dobro," je še dodano.
Rošker se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so v teh stotih letih prispevali k nastanku, razvoju in slovesu institucije, ki danes pod svojim okriljem združuje skoraj 500 ljudi, ki življenje posvečajo odru. "Naše gledališče je v stotih letih prestalo mnogo preizkušenj, a naša zgodovina nas navdaja s ponosom in upanjem za prihodnost," je dejal.
"Leta 1919, ko je bilo gledališče ustanovljeno, je bilo naše poslanstvo izgraditi slovensko narodno identiteto in utrditi položaj slovenskega jezika. Danes, v obdobju medsebojne odtujenosti, digitalizacije družbe ter krize osebnih in nacionalnih identitet, pa je naš izziv ohranjanje jezika in kulture, ki nas definirata kot narod," je še dejal.
Zbrane v Veliki dvorani SNG Maribor so nagovorili tudi mariborski župan Saša Arsenovič, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in predsednica sveta zavoda Suzana Žilič Fišer, po besedah katere je SNG Maribor hram, ki povezuje in ponuja prostor za razmislek. "To ni bilo le stoletje sanj in vzponov, ampak tudi padcev, turbulenc, obenem pa poguma in vizionarstva. Na oder postaviti v Mariboru slovensko uprizoritev leta 1919, ohranjati živost in odličnost umetnosti v pregovorno industrijskem mestu, vzpostaviti nacionalno kulturno institucijo v drugem mestu v državi, nastopiti na odličnih odrih sveta - vse to je bilo prigarano," je izpostavila.
Pred slavnostno akademijo, ki se je je poleg vrste drugih visokih gostov udeležil tudi minister za kulturo Zoran Poznič, je potekala slavnostna seja sveta SNG Maribor, na kateri so napovedali, da se bosta ob stoletnici gledališča Velika in Stara dvorana preimenovali po ljudeh, ki so v njiju umetniško ustvarjali in so s svojim delom obogatili mariborsko, slovensko in svetovno kulturo. Tako se bo Velika dvorana poimenovala po Ondini Otti Klasinc in Stara dvorana po Franu Žižku.
Novi ambasadorji SNG Maribor so postali dramski igralec Peter Boštjančič, koreograf in umetniški vodja Baleta Edward Clug, direktor Rošker in posthumno režiser Tomaž Pandur.
Za posebne zasluge in nadpovprečen prispevek k razvoju in delovanju SNG Maribor pa je svet zavoda podelil priznanja umetniškemu vodji Opere Simonu Krečiču, dramaturgu Viliju Ravnjaku, direktorju Festivala Ljubljana Darku Brleku, opernemu pevcu Miru Solmanu ter dolgoletnima tehničnemu direktorju gledališča Dragu Prosniku in vodji scenske odprave Darku Štandekarju.
Na slavnostni akademiji, ki predstavlja vrhunec obeleževanja stoletnice tega največjega javnega kulturnega zavoda v državi, so združile umetniške moči vse enote, zbrane pod njegovo streho. Spektakel, ki je odseval to bogastvo različnih umetniških izrazov, je nastal po idejni zasnovi trenutno najbolj mednarodno prepoznavnega imena SNG Maribor Cluga, ki je s kolegico koreografinjo Valentino Turcu poskrbel tudi za režijo, dirigent je bil Simon Krečič.
V krstno sezono je gledališče vstopilo 27. septembra 1919 z uprizoritvijo tragedije Tugomer Josipa Jurčiča. Na dan, ko bo minilo natančno sto let od prve uprizoritve, bo v Stari dvorani SNG Maribor slavnostna premiera drame Grmače Daneta Zajca, ki jo bo režirala Nina Rajić Kranjac.