Maša ob 100. obletnici priključitve Prekmurja v Beltincih v znamenju pozivov k sožitju

Pahor je med drugim dejal, do okrogla in imenitna obletnica vzbuja v nas močna čustva ponosa in radosti in nas zlasti letos nagovarja k premisleku o preteklosti in prihodnosti prekmurskega in slovenskega naroda, pri čemer lahko takoj vidimo osrednji in odločilni trenutek narodovega razvoja, ustanovitev lastne države, ki je osmislila zgodovinske mejnike v našem v vsestranskem narodnem zorenju, med njimi priključitev Prekmurja k matičnemu narodu.

"Čudovito je, da je suverena Slovenija del EU, naš iskreni interes pa, da uspeva in se krepi, saj omogoča sožitje narodov, kar daje novo perspektivo krepitvi narodne identitete, recimo madžarske pri nas ali slovenske v Porabju," je povedal Pahor in dodal, da se je za sožitje zavzemal tudi prekmurski narodni buditelj Jožef Klekl.

Kardinal Franc Rode je v nagovoru poudaril, da je priključitev Prekmurja uspela po zaslugi slovenskih duhovnikov, dejstvo, da več kot četrt stoletja živimo v samostojni državi, pa nam po njegovih besedah narekuje dolžnost, da vzpostavimo pravi odnos do te države, odnos odgovornosti in spoštovanja do najvišjih državnih institucij, premagovanje sebičnih interesov skupine ali stranke, zrel državniški čut.

"V novem državnem okviru naj se zjasni naša narodna zavest: osvobojena temne preteklosti naj bo sproščena in vesela, brez agresivnosti in nastopaštva, umirjena in trdna v sebi ter v iskreni simpatiji do drugih narodov," je še povedal Rode.

O pomenu jezika in kulture ter bogastvu sožitja v Prekmurju, ki je lahko vzor za Slovenijo in sosednje države je spregovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo. Uvod v molitev Oče naš je imel sarajevski kardinal Vinko Puljić, pozdrav miru pa nadškof Alojzij Cvikl. Slovesnosti se je udeležil tudi apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich, iz tujine so prišli škofje iz Železnega v Avstriji ter Varaždina in Zagreba na Hrvaškem.

Soboški škof Peter Štumpf je v pridigi včerajšnji dan označil kot enega od mejnikov v zgodovini slovenskega naroda, "ko se njegov del v Prekmurju skupaj z vsemi Slovenci doma, v zamejstvu, v tujini ter z vsemi, ki so prijatelji prekmurskih Slovencev, Bogu zahvaljuje za možnost slovenskega bivanja, mišljenja, verovanja in ustvarjanja v domovini Sloveniji".

Pot duhovnika Matije Slaviča in njegovega sodelavca Franca Kovačiča na pariško mirovno konferenco je Štumpf primerjal s potjo Mojzesa v Egipt pred faraona.

"Mojzes je na egiptovski dvor stopil samo s palico in jecljavo besedo, Slavič pa z neomajno voljo, da za prekmurske Slovence stori vse, kar je v njegovi moči. Oba, Slavič in Kovačič, praznih rok, brez zlata za podkupnino ali pa odkupnino, pa vendar prepričljiva zagovornika pravice po svobodi. Na koncu je bil izid za Mojzesa in Slaviča naravnost čudežen. Mojzesu je uspelo izpeljati njegovo ljudstvo iz egiptovskega suženjstva v svobodo v obljubljeni deželi; Slaviču pa uspe združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, v svobodi vseh, ki spoštujejo in ljubijo Slovenijo," je povedal Štumpf.

V tej veri so tudi drugi prekmurski in prleški katoliški duhovniki s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom, je nadaljeval Štumpf, ob tem pa opozoril, da je razdeljenost največja tragika, ki se lahko zgodi kakšnemu narodu.

"Če bi razdeljenost postala strategija voditeljev za pridobitev moči nad ljudstvom, potem bi to pomenilo bližnji konec krivičnih voditeljev, pa tudi zaton naroda," je opozoril škof. Kot primer, da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, je navedel božja služabnika, nekdanjega polanskega župnika in mučenca Danijela Halasa ter nekdanjega odranskega župnika Alojzija Kozarja, ki so ju hoteli "uničiti tisti, ki niso obrodili dobrih sadov".

"Tako kot Slovenci obžalujemo, zakaj Porabje ni del Slovenije," je nadaljeval Štumpf, "tudi Madžari ali Hrvati obžalujete, zakaj nekateri deli Prekmurja niso del Madžarske ali Hrvaške," a s papežem Frančiškom se moramo po njegovih besedah vprašati, kje smo in kaj bi radi naredili - tukaj in sedaj.

"Ne moremo ostati samo pri svojih narodnih izgubah in bolečinah, ampak moramo skupaj iskati načine, kako sedaj graditi in utrjevati zlate mostove prijateljstva in sožitja, da bomo preprosto ugotovili: tako je vsem lepo. Tako lepo, da si Slovenci sebe ne bomo znali prestavljati brez Madžarov, Hrvatov, Nemcev in Romov; pa tudi Madžari, Hrvati, Nemci in Romi, da si ne boste znali sebe predstavljati brez Slovencev," je še poudaril soboški škof.

V večstoletni zgodovini Marijinega svetišča v Turnišču je danes tamkajšnja sveta podoba Marije pod Logom prvič zapustila prebivališče in priromala v Beltince. Njeno podobo so izročili škofom škofij, ki so ohranjale katoliško vero med prekmurskimi Slovenci: györskemu, zagrebškemu, sombotelskemu in mariborskemu.

Pred bogoslužjem v Beltincih se je Pahor udeležil tudi osrednje prireditve občine Črenšovci v počastitev praznika, kjer je tradicionalno položil venec pred spomenikom Jožefa Klekla. Zvečer se je udeležil tudi osrednje državne proslave, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec.