Vučić sprašuje Hrvaško: Kam je "izginilo" 400.000 Srbov in Jugoslovanov?

Odnosi med Beogradom in Zagrebom se vsako leto avgusta zaostrijo ob obletnici hrvaške vojaško-policijske operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem, ko si je povrnila skoraj petino ozemlja, ki je bilo pod nadzorom upornih hrvaških Srbov, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Medtem ko na Hrvaškem operacijo Nevihta slavijo kot legitimno operacijo za osvoboditev ozemlja, jo v Srbiji vidijo kot eno največjih katastrof srbskega naroda in zločinsko operacijo etničnega čiščenja.

Vučić je včeraj hrvaške oblasti pozval, naj pojasnijo, kako to, da je od 582.000 Srbov in 106.000 Jugoslovanov, kot jih je bilo po popisu prebivalstva na Hrvaškem leta 1981, v popisu iz leta 2011 ostalo samo 184.000 Srbov. Prepričan je, da bo Srbov leta 2021 manj kot 150.000.

"Če pravite, da jih je 100.000 odšlo s trebuhom za kruhom, kam je izginilo 400.000 ljudi? Kako boste pojasnili, kako se je to zgodilo," je dejal Vučić novinarjem ob ogledu gradbišča na Trgu Republike v Beogradu.

Ponovil je, da je to za Hrvaško vesel dan, za Srbijo pa eden najbolj žalostnih v sodobni srbski zgodovini.

Vodilni predstavnik Srbov na Hrvaškem Milorad Pupovac (SDSS) je v četrtek ocenil, da so odnosi med Srbijo in Hrvaško zadnja leta vse slabši, v glavnem zaradi nasprotujočih stališč glede Nevihte in usode Srbov med vojno na Hrvaškem. Meni, da bi morali osmisliti politiko spominjanja na vse žrtve, ki bi ljudem omogočila normalno življenje.

Nevihta je letos povzročila spor tudi z Bosno in Hercegovino, potem ko je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović izjavila, da je Hrvaška v tej operaciji rešila Bosansko krajino pred genocidom in da bi rada videla, da "naši sosedi nikoli ne pozabijo, kdo jim je pomagal v najtežjih časih". Bivši poveljnik medvojne Armade BiH Hamdija Abdić Tigar je te trditve zanikal in poudaril, da so ves čas varovali omenjeno območje in tako oni pomagali Hrvaški.

Predsednica je sicer v petek za hrvaško televizijo dejala, da bi v Splitu obiskala koncert kontroverznega hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona, ki bo v nedeljo, na predvečer obletnice Nevihta, če ne bi imela drugih obveznosti v Kninu v okviru proslave obletnice. Dejala je tudi, da je že bila na njegovih koncertih.

Tako kot vsako leto bo sicer tudi proslava 24. obletnice Nevihte potekala 5. avgusta, torej v ponedeljek, v Kninu, ki je bil med zadnjo vojno glavno oporišče upornih hrvaških Srbov. Udeležili se je bodo najvišji hrvaški predstavniki. Ta dan na Hrvaškem zaznamujejo kot dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov.

Z operacijo Nevihta si je Hrvaška leta 1995 v samo treh dneh od 4. do 7. avgusta povrnila skoraj petino ozemlja, ki je bilo pod nadzorom srbskih upornikov. Med njo je bilo po dosedanjih ocenah Beograda, ki se z leti spreminjajo, s hrvaškega ozemlja pregnanih okoli 250.000 Srbov. Okoli 2000 naj bi jih umrlo.

Po drugi strani na Hrvaškem trdijo, da so Srbi odšli sami in da je na območju v času Nevihte živelo približno 90.000 hrvaških Srbov. Nazaj na Hrvaško naj bi se jih sicer po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč.

Z operacijo Nevihta se je potem praktično končala vojna na Hrvaškem, ki se je začela leta 1991. Bila pa je tudi odločilna za konec vojne v sosednji Bosni in Hercegovini (1992-1995).