Enomesečna javna razprava o izhodiščih novega stanovanjskega davka se je sklenila z vsesplošnim zavračanjem – z nemalo zabavljanja in sarkazma. Ni dvoma, da takšnega koncepta zakona (obdavčeno drugo in vsako naslednje stanovanje, prvo pa ne) ne bomo videli in še manj sprejeli.

Klemen Boštjančič, minister za finance, o nasprotnikih predlaganega nepremičninskega davka

Če želimo razbremeniti plače, moramo najti drugi vir prihodkov, je premier Robert Golob danes v DZ pojasnil izhodišča za obdavčitev premoženja, ki jih je vlada potrdila konec decembra. Javna obravnava izhodišč se je pred kratkim iztekla, prejeli so množico pripomb in na tej podlagi bo zdaj strateški svet za davke pripravil osnutek zakona. Golob je danes v DZ odgovarjal tudi na vprašanja o omrežnini in pokojninski reformi.

Zdravstveno reformo bi po besedah dr. Anžeta Burgerja morali zasnovati povsem drugače – na sistemu, v katerem bi krepili koncesionarje in neučinkovitemu javnemu sistemu pustili, da počasi usahne. Z ekonomistom smo se pogovarjali tudi o vladni zamisli nepremičninskega davka.

S premoženjskim davkom za lastnike več kot ene nepremičnine skuša vlada uravnavati razmere na stanovanjskem trgu. Obljubljalo ga je sedem vlad, nobena med njimi ga ni realizirala, medtem pa so cene stanovanj in najemnine zanje skokovito zrastle ter presegle nekatere druge evropske prestolnice in milijonska mesta. Objavljamo, kaj bo zakon, če ga vlada sprejela do konca svojega mandata, pomenil za lastnike nepremičnin v Sloveniji.

Reforma nekoga nagradi in drugega ne, mu morda celo kaj vzame, če se primerja z drugim(i); ni pogleda na resnico, ki bi ne bil relacijski. To se bo z vsem razkošjem razkrilo, ko bodo februarja v skladu s plačno reformo izplačane plače v javnem sektorju.

Ko je Slovenija leta 1991 stopila na pot lastne države, smo si upali sanjati o svobodi, samostojnosti in drugačni, boljši prihodnosti. Z navdušenjem smo nagnali vojake JLA in vrgli jugoslovanske simbole v smeti. Več kot trideset let pozneje se soočamo z bridko resnico: kljub evforiji, ki nas je prežemala, smo pozabili postaviti čvrste temelje – močne kot skala kost – tisti pravi suverenosti, ki bi nas peljala naprej in ne nazaj, kot se danes dogaja.

Za petino aktivnega prebivalstva so se 15. novembra skrojile plače, ko so predstavniki vlade (tudi v prisotnosti premierja Roberta Goloba) in reprezentativni sindikati podpisali niz aktov, dogovorov in kolektivnih pogodb.

»Vesel božič – najemnina se ti bo zvišala.« Nekaj podobnega, morda z lepšimi besedami povedanega, je v prejšnjem tednu slišal več kot en slovenski najemnik.

Letošnje praznovanje samostojnosti in enotnosti ni bilo v bistvu nič kaj drugačno kot prejšnja leta. Ker je na oblasti leva politična opcija, je bilo z desne politične strani na državni proslavi le malo udeležencev, tudi na slavnostni seji državnega zbora so manjkali.

Vlada je danes obravnavala izhodišča za drugi davčni paket. Novi davek na nepremičnine bodo plačevali lastniki dveh ali več stanovanjskih nepremičnin z namenom, da se doseže večja dostopnost stanovanj, je po seji povedal premier Robert Golob. Pričakovani izplen naj bi namenili za razbremenitev dela.

Vlada bo prihodnji teden obravnavala izhodišča drugega paketa davčne zakonodaje. Med ukrepi bo tudi nepremičninski davek za drugo in vsako naslednjo nepremičnino, je v pogovoru za Televizijo Slovenija napovedal premier Robert Golob. O višini davka bodo še razpravljali, premier pa računa, da bo zakonodajna podlaga zanj sprejeta prihodnje leto.

Misli minister Matjaž Han z dobrikanjem opoziciji resno? V letu pred volitvami naj bi z njo snovali in izpeljali nepremičninski davek, od katerega so se kot pred smrtonosnim virusom odmaknile vse vlade?

Davčna politika odraža družbene oziroma politične preferenc vsake vladne ekipe. Vlada Roberta Goloba ima v državnem zboru sveženj šestih novel davčnih zakonov, obotavlja pa se z uvedbo nepremičninskega davka. Koalicijski stranki SD in Levica pritiskata na Svobodo, naj ga – v imenu pravičnosti – uzakonijo še v tem mandatu.

Dovoljenje za fracking ni vprašanje naklonjenosti politike temu ali onemu, ampak vprašanje zakonodaje, je v pogovoru za Mladino dejal premier Marjan Šarec. To je na srečanju prejšnji teden povedal tudi britanskemu zunanjemu ministru Jeremyju Huntu, ki je, tako Šarec, v zvezi s tem lobiral, njegova vprašanja glede tega primera pa so bila nenavadna.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je v TV Odmevih povedal, da bi nepremičninski davek lahko dobili do leta 2021. "Stanje je že precej dobro urejeno. Potreben bo čas, saj si nihče ne želi napačnih ocen in odločb brez ažurnih in popolnih evidenc. Do 2020 se tega ne bo dalo narediti. Računamo pa, da nam do leta 2021 uspe," je dejal.